Številke so grozljive. Lani je bilo po podatkih Združenih narodov ubitih 83.000 žensk in deklet, od teh jih je več kot polovica oziroma 50 tisoč umrla pod roko svojega partnerja ali družinskega člana, opozarjajo pri ZN ob včerajšnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki letos še posebej opozarja na nasilje na spletu. Prepoznavanje in učinkovito odzivanje na nove in hitro rastoče oblike nasilja v digitalnem prostoru je bistveno za preprečevanje zaostrovanja, ki lahko vodi do fizičnega nasilja, vključno s femicidom, izpostavljajo v ZN.
Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo namreč na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. Njihov pogum je postal simbol odpora proti umorom žensk in kršitvam človekovih pravic.
Kam po pomoč
Žrtve nasilja v družini lahko na pomoč pokličejo policijo na številko 113 ali se obrnejo na pristojni center za socialno delo. Krizni centri izvajajo takojšnjo 24-urno pomoč pri nastanitvah žensk in otrok, ki se znajdejo v stiski. Podporo poiščite pri bližnjih, družini ali prijateljih. Za pomoč ali nasvet se obrnite na nevladne organizacije: Združenje za MOČ (080 28 80), Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja (080 11 55), Društvo za nenasilno komunikacijo (01 434 4822).
Dom - nevaren kraj
Poročilo o femicidu za leto 2025, ki sta ga pripravila Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) ter agencija ZN za ženske (UN Women), navaja, da zaradi femicida vsako leto umre več deset tisoč žensk in deklet po vsem svetu. Skupno število smrtnih žrtev v lanskem letu je sicer manjše v primerjavi z letom 2023, ko je bilo ubitih 85.000. Ženske in dekleta so žrtve v vseh regijah sveta, vendar pa je bila najvišja stopnja femicidov lani zabeležena v Afriki, sledijo Severna in Južna Amerika, Oceanija, Azija in Evropa, še navaja poročilo.
"Dom ostaja nevaren in včasih smrtonosen kraj za preveč žensk in deklet po vsem svetu. Poročilo o femicidih za leto 2025 je oster opomin na potrebo po boljših strategijah preprečevanja in odzivih kazenskega pravosodja na femicid, ki upoštevajo pogoje, ki širijo to skrajno obliko nasilja," je dejal John Brandolino, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja UNODC. Sarah Hendriks, direktorica oddelka za politiko pri UN Women, pa je opozorila, da se femicidi ne dogajajo izolirano. Pogosto so del niza nasilnih dejanj, ki se lahko začnejo z nadzorom, grožnjami in nadlegovanjem, tudi na spletu.
Vsaka tretja ženska v svetu doživi fizično ali spolno nasilje, vsakih deset minut izgubi življenje ženska ali deklica zaradi nasilja nekoga, ki ji je blizu, so svetovni podatki. Pomoč poišče le ena od petih žrtev, policiji pa je prijavljen le vsak osmi primer.
Tretjina novinark o fizčnem spolnem nadlegovanju
Po prvih rezultatih raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji, ki je del mednarodnega projekta Ženske v medijih, je tretjina novinark poročala o fizičnem spolnem nadlegovanju. Seksistične ali ponižujoče komentarje jih je doživelo 86 odstotkov. Za prijavo se jih odloči zelo malo. "Bolj ko je napad intimen ali spolno zaznamovan, manjša je verjetnost prijave," je dejala kulturologinja z Mirovnega inštituta Tjaša Turnšek, ki je predstavila rezultate raziskave v okviru novinarskega festivala Naprej/Forward. Vsaj eno obliko fizične grožnje ali napada je po njenih besedah doživelo 31 odstotkov novinark. Najpogostejše so grožnje s fizičnim napadom in grožnje s smrtjo. Storilci so v 56 odstotkih posamezniki na terenu, v 44 odstotkih pa na spletu. Najpogosteje so žrtve groženj ali napadov v sredini kariere, ko sta njihovi vidnost in izpostavljenost večji. Prijave nadrejenim in policiji jih ni podalo več kot 40 odstotkov.
V raziskavi za Slovenijo je sodelovalo 115 novinark.
V letošnjem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 1100 primerov nasilja v družini, izrekla je več kot 900 prepovedi približevanja. V lanskem letu so slovenski policisti zabeležili pet primerov femicida. Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so izpostavili, da zahtevajo dosledno uporabo vseh zakonodajnih možnosti za zaščito žensk žrtev nasilja. Kot ključni izziv vidijo dosledno izvajanje istanbulske konvencije. Glede na to pozivajo k uporabi enotnih orodij za oceno tveganja, bolj učinkovitemu medinstitucionalnemu sodelovanju in ničelni toleranci do nasilja tudi v praksi, ne le na načelni ravni.
Stiske prevečkrat prezrte
"Preprečevanje nasilja je naloga celotne družbe z osrednjo odgovornostjo države, ki mora zagotavljati učinkovito preventivo, zaščito, kazenski pregon in podporo žrtvam," pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, minister Luka Mesec pa je dodal, da smo "kot družba smo še vedno preveč permisivni do nasilja. Prepogosto ga opravičujemo ali minimaliziramo, stiske drugih pa prezremo. A tu ne gre za oddaljene zgodbe. Gre za življenja naših prijateljic, sodelavk, znank in naša dolžnost je, da jih opazimo, jim prisluhnemo in se nanje odzovemo."
Tudi državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je izpostavila, da je nasilje v družini "družbeni problem, zato je naša naloga, da skupaj ukrepamo in zaščitimo žrtve. Nasilje v družini namreč posredno in neposredno vpliva na dinamiko celotne družbe ter njen kakovosten in zdrav razvoj". Poudarila je, da so med drugim z letošnjo novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije omogočili večjo zaščitenost žrtev družinskega nasilja z razširitvijo razlogov za izrek prepovedi približevanja tudi na hujše ogrožanje zdravja žrtve.
Strokovni nadzor v zadevi Matavž
Generalna državna tožilka je v zadevi Tima Matavža, nekdanjega nogometnega reprezentanta, ki je za nasilje nad ženo in zanemarjanje mladoletnih otrok po predlogu tožilke prejel le denarno kazen, odredila strokovni nadzor, je poročal portal N1. Matavž je bil obsojen zaradi hudega ekonomskega, psihičnega in fizičnega družinskega nasilja, vse do groženj z umorom. Po sklenitvi sporazuma s tožilstvom pa je prejel le denarno kazen 2790 evrov. Olajševalna okoliščina za to je bilo poleg priznanja krivde in predhodne nekaznovanosti tudi to, da so razmere v družini, ki že več kot leto dni živi skupaj, po mnenju tožilstva in sodišča urejene.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je pravice žensk in deklic izpostavila kot prioriteto slovenske zunanje politike. "Želim si, da bi zgradili svet, v katerem bi bile vse ženske in deklice varne ter v njem ne bi izkusile nasilja," je poudarila. Ministrica je ob tem podprla kampanjo ZN za odpravo nasilja nad ženskami, ki se letos osredotoča na spletno nasilje. Po njenih besedah omadeževanje žensk na javnih položajih odvrača mlade ženske, da bi se vključevale v javno življenje in politiko. "Ker nas je tako malo, moramo biti dober vzor, zlasti za mlade, da krepimo zaupanje v politiko in spodbujamo ženske za vodilne položaje," meni ministrica. Pravice žensk in deklic bodo tudi prioriteta slovenskega članstva v Svetu za človekove pravice, ki se začne prihodnje leto, je še dodala ministrica Fajon.
