Pet let in osem mesecev je minilo od aretacije petih policistov, ki so jih preiskovalci sumili, da so v zameno za podkupnine državljanom tretjih držav žigosali potni liste in jim s tem omogočili nezakonito bivanje v schengenskem območju. Vseh pet je zaradi vpletenosti v afero izgubilo službo, dejanje pa je na sodišču priznal le eden. Gre za nekdanjega policista, ki je delal na Postaji mejne policije (PMP) Zavrč. Preiskovalci so pri njem našli najbolj oprijemljiv dokaz - potne liste, pripravljene za žigosanje. Mariborsko sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev zapora in stransko kazen 1200 evrov, a mu za zapahe ni bilo treba, saj se je tudi tožilstvo strinjalo, da sme kazen odslužiti z delom v splošno korist.
Niso se še odločili za zagovor
Preostali štirje policisti - Vlado Cafuta, Sebastijan Hozjan, Samo Lipovec in Damjan Žunko - so se na predobravnavnem naroku pred dvema letoma izrekli za nedolžne. Sojenje zoper njih pa takrat še ni steklo, saj so njihovi zagovorniki predlagali izločitev več dokazov. Mariborsko okrožno sodišče je o njih odločilo šele po več kot dveh letih, 14. marca letos. Sledile so pritožbe, ki jih je Višje sodišče v Mariboru julija zavrnilo kot neutemeljene.
Za odpuščene policiste, vse nekoč zaposlene na PMP Gruškovje, je predsednica senata, sodnica Andreja Lukeš, sojenje začela minuli teden, a se na obravnavi ni zgodilo nič bistvenega, saj so se obtoženi odločili, da se še ne bodo zagovarjali in da tudi na vprašanja ne bodo odgovarjali. Tožilstvo jim očita, da so bili del mednarodne kriminalne združbe, ki je državljanom Bosne in Hercegovine, Makedonije in Srbije, ki so delali v državah Evropske unije, v potnih listinah lažno potrjevala prehod zunanje schengenske meje. S tem so kot policisti tujcem domnevno omogočili neprekinjeno bivanje v državah v schengenskem območju v nasprotju s schengenskimi predpisi, ki državljanom tretjih držav bivanje omejujejo na 90 dni v kateremkoli obdobju 180 dni. Po izteku tega obdobja oseba na schengenskem območju biva nezakonito.
Kot so ob razkritju afere pred petimi leti in pol sporočili iz Generalne policijske uprave, so potne liste policistom dostavljali kurirji, vendar ne na območju mejnih prehodov. Kontakti so bili zunaj mejnih prehodov. Vsak (osumljeni) policist je prejel potni list, ga obdelal, kot je bil zahtevek imetnika, torej z datumom vhoda v schengenski prostor in izhoda iz njega, ožigosani potni list pa se je po isti poti vrnil na območje Avstrije državljanom, ki so na tak način nezakonito bivali v schengnu.
Šesti obtoženi pogojna kazen
Preiskovalci so pod drobnogled vzeli tudi partnerico zdaj že nekdanjega obsojenega policista in jo kazensko ovadili. Tudi ona se je pogajala s tožilstvom in pristala na podpis sporazuma o priznanju krivde, ko ji je tožilka razložila, da bo v zameno za priznanje zanjo predlagala (zgolj) pogojno kazen. Krivdo je priznala tudi na sodišču in bila obsojena na pogojno kazen enega leta in deset mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in stransko kazen 450 evrov.
Najmanj 54.000 evrov podkupnine
Cena, ki so jo državljani tretjih držav morali plačati za potrdilo, s katerim so lažno prikazovali, da so zapustili schengensko območje, je bila okoli 400 evrov. Več o tem bo razkrilo sojenje, že zdaj pa je znano, da naj bi bila skupina policistov za nezakonito početje prejela najmanj 54.000 evrov. Ta denar je bil namreč najden pri hišnih preiskavah na domu obtoženega Hozjana. Hranil ga je v plastični vrečki v nočni omarici. Ker ni znal pojasniti izvora denarja, je specializirano državno tožilstvo proti njemu vložilo tožbo po zakonu o odvzemu nezakonitega premoženja. Prvotno mu je očitalo, da je doma hranil več kot 80.000 evrov nezakonitega izvora, po pričanju Hozjanovih sorodnikov pa je tožilstvo zatrjevani znesek znižalo na dobrih 54.000 evrov, ki ga je obtoženi pripoznal kot nezakonito pridobljen denar. To vsoto je država torej zadržala, preostalih 27.000 evrov, ki so mu bili prav tako zaseženi pri hišni preiskavi, pa je morala Hozjanu vrniti.
Sojenje četverici policistov se bo nadaljevalo 19. decembra, pričakovati pa je, da ne bo hitro končano, saj se v postopku načrtuje zaslišanje okoli 40 prič. Med njimi je večina tujcev, državljanov Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Albanije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
