V Galeriji Kavka v Mislinji o razmerjih med človekom in živaljo

Prijetna, domačna otvoritev razstave v rojstni hiši Jožeta Tisnikarja s fokusom na živalskih motivih v slikarskih delih umetnikov.

Galerija Kavka, odprtje razstave Anima:lia
Galerija Kavka, odprtje razstave Anima:lia
Datum 21. november 2025 09:00
Čas branja 3 min

V galeriji Kavka, rojstni hiši Jožeta Tisnikarja v Mislinji, so v četrtek zvečer odprli razstavo, poimenovano Anima:lia 2, razstava v spomin Jožetu Tisnikarju, na kateri se z deli predstavlja deset umetnikov: Lojze Adamlje, Istvan Balind, Jože Foltin, Črtomir Frelih, Silvan Omerzu, Lila Prap, Arjan Pregl, Marija Prelog, Rudi Uran in Klavdij Tutta. Glede na to, da je bil Tisnikar animalist, upodabljal je živali, so to temo na letošnji likovni koloniji že drugo leto vzeli za vodilo, je pojasnil predsednik Kulturnega društva Jožeta Tisnikarja Zoran Ogrinc. Izpostavil je - tako v nagovoru na razstavi kot v spremnem besedilu h katalogu, ki so ga izdali ob tej priložnosti - da je v Sloveniji in tujini veliko avtorjev, ki na raznovrstne načine upodabljajo živali.

V Kavki se predstavljajo odlični, uveljavljeni slikarji, ki so hkrati obogatili zbirko društva. Ob odprtju je Klemen Uršnik, umetnostni zgodovinar, nakazal nekaj ključnih poudarkov o živalih v razmerju do človeka v zgodovini umetnosti. Že od najzgodnejših upodobitev so živali nosilke simbolnih pomenov, estetskih vrednot in kulturnih idej. "V umetnostnozgodovinskem kontekstu lahko žival razumemo kot ikonografski motiv, ki se nenehno preoblikuje glede na kulturne paradigme, religiozne misli in estetske vrednote svojega časa," je zapisal v katalogu. V galeriji je še poudaril, da se lahko recimo pri delih Jožeta Foltina in spremljanju njegovega lika kurenta zamislimo, kaj ta predstavlja, ali človeka ali žival - ali gre za odnos prikrivanja identitete ali za poklon tradiciji.

Razstava Anima:lia 2 v Galeriji Kavka, slikar Lojze Adamlje z biki v čipki
Petra Lesjak Tušek

Vsak avtor na razstavi je po svoje zanimiv, pri tem pa je Uršnik izpostavil še slike Lojzeta Adamljeta, in sicer bike na enobarvni podlagi, skozi katero prosevajo subtilne čipke kot tapiserije, tapete. Biki izražajo krepost, simbolno moč, a hkrati so odeti v čipko, ki se povezuje z nežnostjo in rokodelstvom, tudi z delom žensk in torej žensko vlogo. Tovrstno sožitje po eni strani spominja na preteklost, recimo na čipke naših babic nekoč v hišah, a hkrati pomeni sožitje za nove čase.

Fascinantno se Uršniku zdi, da živali izražajo pomembno simboliko in da ta motiv nikakor ni izčrpan; v sodobnem času se pojavlja kot arhetip družbe, kako se razvijamo ljudje, kam plovemo, za preizpraševanja, ali smo (še vedno) živalski ali prehajamo meje.  Razstava, ki jo je uradno odprl mislinjski župan Bojan Borovnik in se ob tem zahvalil ustvarjalcem in društvu, bo na ogled do 20. decembra. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
40%
238 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
39%
231 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
15%
90 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
41 glasov
Skupaj glasov: 600