Slovesno odprtje obnovljenih objektov muzejskega območja, imenovano Stara železarna na Ravnah, je izpostavilo večplastnost pomena industrijske dediščine v povezavi z delavstvom, skupnostjo, identiteto in nadaljnjim sobivanjem dediščine in njene perspektive. Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki se je ob robu vladnega obiska savinjsko-šaleške regije udeležila slovesnosti na Ravnah tudi ob pomembnem angažmaju ministrstva za zajetne prenove na področju kulture na Ravnah, je poudarila: "Projekt je bil končan celo pred rokom, kar je neverjeten uspeh, še večji uspeh pa je tudi podpis za nadaljnjo obnovo. Skoraj tri milijone evrov je zelo veliko denarja, a vlaganje v kulturo in dediščino je vlaganje v prihodnost, skupnost in ljudi in v vse tiste generacije in zahvale vsem preteklim generacijam zato, da danes sploh tukaj stojimo. Železarna Ravne, mati fabrika, je dala veliko ljudem kruh, znanje, možnosti razvoja za naprej, boljše življenje in tako velika podjetja so tudi družbeno, kulturno odgovorna. Muzej ceni preteklost, a kaže tudi pot naprej," je dejala pred prostori laboratorija, ki so ob štauhariji na ogled na novo. Prenova objekta je stala 1,6 milijona evrov, na ministrstvu so iz kohezijskih sredstev zagotovili 1,2 milijona evrov, z županom dr. Tomažem Roženom pa sta ob tem podpisala še pogodbo za obnovo kulturnega spomenika Personal s pralnico. Projekt je vreden 1,2 milijona evrov, na ministrstvu za kulturo so iz kohezijskih sredstev zagotovili milijon evrov.
Odličen projekt trajnostne obnove
Ministrica je izpostavila še več razsežnosti ravenske kulture: formo vivo, umetnost, ki vstopa v javni prostor, s tem pa tudi odnos do urbanizma kot veliko vrednoto, omenila pa tudi dediščino Prežihovega Voranca ter koroške kulturne ustanove, ki skrbijo zanjo, ob Koroškem pokrajinskem muzeju tudi Koroško galerijo likovnih umetnosti in Koroško osrednjo knjižnico. "Industrijska kulturna dediščina nam pomaga razumeti industrijske procese, njihov vpliv na družbo in prostor, delavsko zgodovino in obenem tudi boj za delavske pravice, ki se v današnjem času nadaljuje in žal celo zaostruje. V industrijski kulturni dediščini se zrcali gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj preteklih stoletij. Stara železarna je to ogledalo, obenem pa kaže tehnološki napredek mladim generacijam in tudi identiteto regije, ki se je zgradila skozi čas. Hkrati je to tudi odličen projekt trajnostne obnove, ki je že predstavljen kot primer dobre prakse tudi v tujini," je dejala ministrica.
Z eno nogo v preteklosti, a z drugo v sedanjosti in prihodnosti
Župan Rožen je izpostavil, da je industrijski objekt, v preteklosti dar SIJ Metala Ravne, "pomenil odgovornost za občino, posledica pa je bila, da je tudi država prepoznala ta spomenik in zanj namenila ogromna sredstva". Prej so lahko delali majhne korake, sedanji pa je velik, je ocenil župan. Mesto Ravne je raslo zaradi železarne, zdaj pa raste z njo, je še dejal in izrazil pričakovanje, da bo prostor živ, da bo vozlišče kulturnega dogajanja. Ker je območje zanimiv sodoben muzejski kompleks, jih veseli tudi pobuda ministrice, da postane spomenik državnega pomena, računajo, da bodo s pobudo uspeli skozi zahtevno proceduro Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Trajnost, trdoživost, samozavest
Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, pod katerega kompleks sodi, je izpostavil ponos ob pomembnem delu zgodbe ter vlogo muzejskih enot in zbirk, ki so kot otoki po vseh treh dolinah. "Dediščina niso le orodja, pripomočki, stroji, ampak tudi tradicija, izročilo, znanje, vedenje, ki se prenaša iz roda v rod, pa tudi podlaga in priložnost za trajnostni razvoj regije," je med drugim nanizal. Po vrsti so se ob tej priložnosti posebej zahvalili dr. Karli Oder za njeno strokovno delo na področju varovanja, preučevanja in popularizacije zgodovine železarstva in delavstva.
Direktor SIJ Metala Jernej Močnik je muzeju simbolično izročil še jekleno-leseno slovensko olimpijsko baklo, ki je nastala v SIJ Metalu pred štirimi leti, s poudarkom, da mu je v čast tradicija, in s čestitko zaposlenim v muzeju za opravljeno delo. Reciklirano jeklo izraža trajnost in trdoživost v kombinaciji z bukovim lesom kot simbolom modrosti in samozavesti, želijo pa si tudi, da je simbolika boljšega jutri, je dejal Močnik. Praznovanje so kulturno obogatili Jazz mulci šol Jazz Ravne in Koroški godalni kvartet pod mentorstvom profesorja Đorđa Beraka.
Pomembne stvari ob robu
Ob sami slovesnosti so sicer ostale ob robu in tudi neizrečene spremembe, ki so posledica aktualnih razmer in razmerij. Ena je že večkrat omenjeno priškrnjeno sponzorstvo in donatorstvo kulturnim in športnim društvom, ki je posledica zaostrenih razmer v SIJ-u in na trgu. Druga pa je bolj banalna, a vendarle ne povsem nepomembna, namreč ob vstopu v zaokroženo gospodarsko območje, znotraj katerega je urejen muzej, se je še vedno treba vpisovati pri vratarju z imeni in priimki, kar je nekoliko odbijajoče za obiskovalce. To naj bi sicer še skušali urediti tudi v dogovarjanju s SIJ-em. Kdaj in kako, bodo še sporočili.
