V razstavišču Koroške osrednje knjižnice bo v četrtek, 27. novembra, med 9. in 18. uro v organizaciji Prežihove ustanove in občine Ravne potekal celodnevni mednarodni simpozij z naslovom Neznani znani Prežih (1893-1950), na katerem bo 18 raziskovalcev predstavilo sveže interpretacije, do sedaj neznane ali prezrte vidike koroškega pisatelja. Odkritja, ki jih bodo predstavljali ob 75. obletnici smrti Prežihovega Voranca, razširjajo naše razumevanje enega najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja, poudarjajo v povabilu na dogodek. Simpoziju se bo med drugim priključil Tone Partljič, ki bo zvečer ob 19. uri predstavil še svoj roman Voranc (prva knjiga), ki je nedavno izšel pri Beletrini. Gre za prvo od dveh knjig, v katerih se Partljič pokloni pisatelju in koroškemu idealistu Prežihovemu Vorancu. "S pretanjenim občutkom za zgodovinski in človeški kontekst avtor zariše podobo časa, v katerem so se rojevale ideje, ki so zaznamovale stoletja. Tone Partljič s knjigo Voranc zaokrožuje svoj izjemni literarni opus, ki je globoko prepleten z usodami slovenskega človeka in njegove zgodovine," so zapisali pri Beletrini.
V zgodbi smo najprej priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca je v svoj vrtinec kmalu posrkala prva svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst. Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu "ubijejo dušo in srce". Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja vse podrejeno boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam.
Partljič je na prvi predstavitvi v Pesnici, ki smo jo pospremili v Večeru, poudaril, da je Voranc roman, torej fikcija, in da njegov literarni lik ni ne Prežihov Voranc ne Lovro Kuhar, temveč Voranc Samorastnik.
