Z občinskim praznikom 19. septembra v Slovenj Gradcu obeležujejo prejem naziva mesto glasnik miru. Na ta dan leta 1989 je Javier Pérez de Cuéllar, takratni generalni sekretar OZN, Slovenj Gradcu kot enemu izmed prvih mest podelil ta častni naziv. Septembra tako v Slovenj Gradcu praznovanje zaznamujejo številne kulturne, zabavne in druge prireditve, med njimi je osrednja slavnostna seja mestnega sveta, na kateri podelijo občinska odličja.
Slavnostna seja mestnega sveta ob prazniku Mestne občine Slovenj Gradec se je tudi letos odvila v Koroški galeriji likovnih umetnosti, župan Tilen Klugler pa je zaslužnim sokrajanom podelil občinska odličja. Najvišje občinsko odličje, občinsko nagrado, je prejel Primož Mlačnik, direktor skupine KO-SI, za izstopajoče dosežke na področju gospodarstva in podporo razvoju lokalne skupnosti. Plakete Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2025 pa so prejeli Društvo Sožitje Slovenj Gradec, ki se že vrsto let posveča delu z osebami s posebnimi potrebami, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec za pomemben prispevek k izobraževanju v lokalnem in širšem prostoru ter Marija Pečolar za dolgoletno prostovoljno delo na področju uveljavljanja pravic invalidov ter za bogat prispevek k ustvarjanju povezujoče in solidarne skupnosti. V letošnjem letu komisija za podelitev občinskih priznanj podelitve naziva častni občan ni predlagala, mestni svet pa je to podprl.
Mladi ustvarjalci razmišljali o vesolju, ledu in digitalnem svetu
Septembra v Slovenj Gradcu potekata tradicionalna Mirovniški festival in Festival drugačnosti. Skupaj za mir, raznolikost in vključevanje je moto letošnjega 27. Mirovniškega festivala in 18. Festivala drugačnosti. Oba festivala obeležujeta svetovni dan miru (21. september), leto 2025 pa je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto miru in zaupanja, kar je tudi osrednje sporočilo letošnjih festivalov. "Festivala sta priložnost, da se povežejo različna sodelujoča humanitarna društva, invalidske organizacije, ustanove, zavodi in šole. Spremljevalni program festivala sestavljajo glasbeni nastopi, otroška zabava in ustvarjalne delavnice, program pa vedno znova omogoči mreženje, pristne osebne stike in veselo druženje," so zapisali pri javnem zavodu Spotur. Da festivala nista le praznovanje miru in drugačnosti, temveč tudi priložnost, da vsak prispeva k bolj vključujoči družbi, so še zapisali pri Spoturju.
V sklopu Mirovniškega festivala so v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU) odprli že 33. razstavo, ki so jo pripravili v okviru tradicionalnega natečaja za izvirno otroško likovno in literarno delo ter fotografijo. Učenci osnovnih šol so imeli za izhodišče ustvarjanja na voljo tri teme: V žametni črnini vesolja, Življenje na ledu ter Jaz, digitalni državljan. Prvi dve temi sta bili povezani z mednarodnimi leti, ki jih je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Leto 2025 je tako razglašeno za mednarodno leto kvantnih znanosti in kvantnih tehnologij ter za mednarodno leto ledenikov. Tretja tema pa je izhajala iz evropskega leta izobraževanja o digitalnem državljanstvu, ki sta ga razglasila Svet EU in Evropska komisija z namenom spodbujanja ozaveščenosti o odgovorni in aktivni udeležbi posameznika v digitalnem prostoru. V likovnem, literarnem in fotografskem delu natečaja so ustvarjali učenci iz 58 osnovnih šol, tri strokovne žirije pa so med vsemi prispelimi izdelki izbrale 510 izvirnih otroških del, ki so predstavljena na razstavi in v katalogu. Poleg tega pa so izbrale tudi nagrajence: pet na področju literature, pet na področju fotografije ter deset na področju likovne ustvarjalnosti. "Kot že vrsto let so tudi na letošnjem natečaju na likovnem področju še posebej izstopale grafike – z njimi so se tokrat predstavili celo najmlajši ustvarjalci. Na razstavi bodo na ogled številne likovne in fotografske upodobitve vesoljskih bitij in planetov ter polarnih živali in njihovega življenja na ledu. Razpisane teme so se izkazale kot odlično izhodišče tudi za literarno ustvarjanje: čeprav v prispevkih še vedno prevladuje poezija, so učenci letos uspešno strnili svoje misli tudi v pripovedna besedila," je dejala Kaja Jeseničnik, vodja projekta. Razstava bo na ogled do 5. oktobra 2025.
