"Vse bolj hitimo. Midva z možem Francem, vodjo ansambla in avtorjem vseh teh pesmi, praviva, upočasnite življenje, pa tudi lepše odnose in manire pogrešava. Danes je sicer super, fajn, nisva taka, da bi govorila, kako je bilo včasih boljše, so se pa izgubile vrednote medčloveških odnosov. Tukaj na podeželju še imamo zelo dobre sosede, gremo na travnik, pokramljamo, pomagamo, spijemo mošt. Stiki, dobri odnosi med sosedi, že to je zelo zelo veliko," je v intervjuju za Večer pred leti dejala Hermina Šegovc, pevka narodnozabavnega ansambla Štirje kovači in hkrati žena legendarnega harmonikaša in avtorja številnih ponarodelih viž Franca Šegovca, ki bodo tudi po njegovi smrti ostale večne.
Kot se Gorenjci ponašajo z Avsenikom in Dolenjci s Slakom, so Korošci ponosni na to, da so od tod Štirje kovači in da so dali svoj pečat narodnozabavni glasbi in slovenski kulturi, pri čemer je imel prav Šegovc kot avtor največ zaslug za to. Strokovnjaki so njegovo pesem Kam le čas beži, kam se ti mudi ..., razglasili za vižo stoletja. Pa vizionarska je bila, ker ljudje zmeraj bolj divjamo ...
Leta 2021 se je ansambel Štirje kovači vpisal celo v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel na svetu
Štirje kovači so prav tako hiteli desetletja z odra na oder, pa se včasih pomirili in upočasnili. Tudi nesreča pri Šegovcu ni počivala, saj ga je nekoč pred domačim pragom povozil avto. A se je pobral, saj je bil vendarle jeklene volje, kovač pač, dvignila ga je prav ljubezen do glasbe in publike.
Tudi to, da band tako dolgo zdrži skupaj, je prava umetnost. Šegovc je na to dejal, da "moraš razumeti muzikante, se postaviti v njihovo vlogo, kdaj tudi kaj povedati ali pogoltniti." Prekrmaril in 'prefural' pa je zelo dobro, ker so tudi kovači bili različni. "Smo dobri prijatelji, veliko pa k temu prispevajo tudi ženske. Večkrat se dobimo z ženami, gremo na izlet, piknik, gojimo prijateljske odnose, sicer ne bi mogli funkcionirati. To je umetnost vodenja," smo izvedeli ob tedanjem intervjuju.
Že daljnega leta 1960 so prvič igrali čez lužo, pa prekrižarili Evropo, igrali celo na Japonskem, zavrnili pa so profesionalne pogodbe, ker je imel Šegovc preveč rad svojo deželo in publiko v Sloveniji. Svoje glasbeno znanje je vedno delil, gosposko pomagal ansamblom in skupinam. Tudi note komadov je zapisal. Danes je v glasbi vse drugače, tudi fušarji mislijo, da so odkrili tovrstno glasbo, a ta je bolj kratkega veka za razliko od Šegovčeve.
"Odšla je velika koroška in slovenska glasbena legenda, s katero smo bili zelo povezani, saj je tudi za nas napisal veliko pesmi, naš oče pa je bil z njim 38 let v ansamblu, klicali smo ga stric. Za rojstni dan 16. maja smo mu želeli zapeti, a se ni izšlo, mu bomo pa zapeli sedaj na pogrebu. Računali smo, da bomo še kaj skupaj naredili, prihodnje leto imamo petdesetletnico glasbene poti, a se žal ni izšlo. To je velika izguba," je o njem kratko dejal Andrej Breznik iz pevske skupine Družina Breznik.
Šegovc je bil tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec, pokopali ga bodo v sredo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Ansambel, ki izhaja iz tovarne kos v Slovenj Gradcu, je bil ustanovljen daljnega leta 1954, torej je bil na sceni več kot 70 let. Leta 2021 se je vpisal celo v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel na svetu, v mestu pa je od leta 2021 pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja na ogled muzejska zbirka o ansamblu, ki mu je predsednica republike Nataša Pirc Musar lani podelila red za zasluge. Mestna občina Slovenj Gradec bo v sredo ob 9. uri pripravila žalno sejo, odprta bo tudi žalna knjiga.
