Od stoletnice rojstva dr. Franca Sušnika (1998) Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj v sodelovanju z ustvarjalci in drugimi sodelujoči organizira Sušnikove dneve, na katerih prikazujejo dosežke domačih, umetniških, kulturnih in znanstvenih ustvarjalcev, v programe pa vabijo tudi druge kulturno-umetniške skupine. Letošnji, že 27. Sušnikovi dnevi so se pričeli s projekcijo filmske adaptacije drame Koroški diptih, za katero se je pod scenarij, glasbo in režijo podpisala Lucija Mirkac Fortin.
Usoda, ki lahko doleti vsakega
Nadaljevali so z odprtjem razstave del kiparja Alberta Mesnerja v Grošljevi galeriji na Prevaljah. Razstava nosi naslov Prisiljena pot, z njo pa so se spomnili 80. obletnice konca druge svetovne vojne in žrtev vojnega nasilja s Koroške na obeh straneh meje. Aprila je minilo 83 let, odkar je nacistična oblast več kot tisoč koroških Slovencev iz 227 družin odpeljala v barake ob celovški železniški postaji Žrelec/Ebental, od tam pa v nemška taborišča. Ostali so brez doma, svobode, časti in imena. Po več kot treh letih se jih je večina vrnila na Koroško, kjer pa so jih Angleži kot domnevne kriminalce želeli poslati v Nemčijo. Po posredovanju, posebej dr. Joška Tischlerja, so smeli v svoje prazne in propadajoče domove. Koroški Slovenci se na različne načine spominjajo izgnanstva, vrnitve domov in konca druge svetovne vojne. Kipar Albert Messner iz Šmihela je iz gline oblikoval tisoč neprepoznavnih oseb, z njimi pa pokazal, da je bilo izgnanim odvzeto vse, tudi podoba.
3500
prebivalcev so imele Prevalje v času druge svetovne vojne
"Albert Messner največkrat obravnava teme že preteklega značaja, kar še posebej velja za to razstavo. Življenje se mu zdi kot nalaganje plasti. Kolikor se le da, uporablja naravne snovi. Vedno išče skrito, zakopano, preizkuša neznano in si prizadeva za nove pristope," je o umetniku povedal dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu. Kot je dejal dr. Hren, Messner dela v serijah, s serijo tisoč figur iz gline pa je prikazal številčnost žrtev, ki so bili prisilno izseljeni, hkrati pa prikazal, da lahko ta usoda zelo hitro doleti vsakega. Kot opozarja govornik, je pomembno, da se na te dogodke neprestano opozarja in o njih ozavešča vse generacije. Da je kultura spominjanja pogosto usmerjena k tistim, ki ne slišijo, pa bi morali, razmišlja direktor Mohorjeve družbe v Celovcu. Ključno je, da pri kulturi spominjanja dosežemo čim širši spekter ljudi, da stvari ne ostanejo v ožjih krogih, še opozarja.
Dvanajst odstotkov prebivalcev žrtev nacizma
Ob odprtju razstave je o vojnem nasilju na območju občine Prevalje v obdobju 1941-1945 spregovoril zgodovinar in raziskovalec dr. Vinko Skitek. Da smo bili Slovenci kot številčno majhen narod v primežu močnejših sosednjih narodov, opisuje. "Že v začetku okupacije so nemške oblasti zaprle in izgnale vse tukajšnje duhovnike, učitelje, politične, narodne in kulturne delavce, saj so v njih videle glavno prepreko za ponemčenje naroda v tem delu zasedenega ozemlja," je dejal Skitek. Eden pomembnejših ukrepov je bil razpust in prepoved delovanja slovenskih društev, še dodaja. "V vojni je bilo najtežje za navadne ljudi, tiste, ki so po možnosti hodili na delo v jeklarno, rudnik ali delali na svojih kmetijah. Ti so bili pogosto mojstri iznajdljivosti, saj so morali uspešno krmariti med podporo partizanskemu gibanju in živeti v stalnem strahu, da jih Nemci pri tem ne zalotijo," opisuje. Kar nekaj družin s tega območja je bilo zaradi podpore usmrčenih ali izgnanih v koncentracijska taborišča.
Prevalje so imele v času druge svetovne vojne približno 3500 prebivalcev - 427 ljudi iz Prevalj je bilo žrtev nacizma, kar je predstavljalo dvanajst odstotkov celotnega prebivalstva. "Naloga današnjih in prihodnjih generacij je, da nehamo gledati naše in vaše žrtve, naša in vaša grobišča, ampak da naredimo korak naprej in se zavemo, da so vsi, ki so izgubili življenje zaradi vojne in njenih posledic, naše skupne žrtve, ki imajo pravico do groba in primernega obeležja," je jasen Skitek. "Druga svetovna vojna je z vso silo zarezala v slovenski narod in ga razdelila. To delitev smo s slovensko osamosvojitvijo leta 1991 simbolično presegli, prav pa je, da delamo še naprej korake k boljšemu razumevanju drug drugega, za skupno dobro in si prizadevamo za mir," pravi. "Prav mir in medsebojno spoštovanje je to, kar svet še danes potrebuje," poudarja.
Še nekaj prireditev do decembra
Kulturno društvo Mohorjan v sodelovanju z drugimi ustvarjalci v spomin na pisno in kulturno zapuščino, ki jo je Koroški zapustil dr. Franc Sušnik, organizira Sušnikove dneve. Še nekaj prireditev sledi do 2. decembra. V Grošljevi galeriji na Prevaljah bo 18. novembra odprtje razstave Poslednje ustoličenje, ki jo pripravljajo ob 90. obletnici uprizoritve istoimenske igre Franceta Bevka na Poljani. Ob tem bo potekala tudi predstavitev knjige Poslednje ustoličenje z gostom dr. Alešem Mavrom. Konec novembra je napovedan koncert koroških glasbenih talentov, 27. Sušnikove dneve pa bodo 2. decembra v Družbenem domu na Prevaljah sklenili s predstavitvami vidnejših dosežkov domačinov. Predstavili bodo doktorski disertaciji Ane Potočnik Buhvald in Vite Sonjak ter knjige dr. Marka Motnika (Glasbena pot Sophie Linhart: Po sledeh družine Antona Tomaža Linharta), Ive Hancman (Mozaik) in Aljoše Hancmana (Dno).




