Rodil sem se, da bi smučal z Everesta, je pred leti dejal Davo Karničar. Sedmega oktobra letos je minilo (že) 25 let od znamenite odprave, s katero se je Karničar dokončno zapisal v svetovno zgodovino. Postal je prvi človek na svetu, ki se je s strehe sveta spustil na smučeh. Poleg njega so najvišji vrh sveta takrat osvojili še Franc Oderlap, Grega Lačen, Matej Flis in Tadej Golob, člana odprave sta bila še Urban Golob in zdravnik Jurij Gorjanc, za to, da bi spomin na odpravo bil čim bolj dolg in živ, pa je poskrbel snemalec Janez Štucin. Izjemnega podviga so se pred nabito polno dvorano Narodnega doma v Mežici v torek zvečer spominjali Matej Flis, Jurij Gorjanc, Tadej Golob in Drejc Karničar, brat pokojnega glavnega akterja odprave. Pogovor, kateremu je sledil še celovečerni film Ski Everest 2000, je vodil Peter Mikša. Obiskovalci so si po uradnem delu lahko ogledali tudi razstavo in se na pogostitvi podružili z glavnimi akterji.
Taki priložnosti se ne reče ne
"Davo je poskušal že leta 1996, s severne strani, a takrat so morali zaradi viharja odnehati. Ugotovili so, da s severne strani smučanje z Everesta v enem kosu ne gre. To je bilo zanj močno spoznanje, da se mora lotiti z juga, prek južnega sedla," se spominja brat Drejc, ki je z njim preplezal in presmučal marsikatero smer. Bila sta denimo prva Slovenca, ki sta dosegla vrh osemtisočaka Anapurna in nato kot prva na svetu presmučala njeno severno steno po francoski smeri. Prav tam se je rodila ideja o Everestu ... "Davo se je oglasil pri meni na sedežu plezalne revije Grif, mi povedal za Everest in me prosil, če mu lahko pomagam. Pravega si našel, sem si takrat mislil. V tistem obdobju sem vsako leto šel v Himalajo in nisem dobil niti enega sponzorja," pa se prvega stika z idejo spominja Tadej Golob, takratni urednik Grifa. Brez velikega upanja, da bi karkoli uspelo je vprašal šefa. ki je idejo podprl. "Saj je samo denar, a ne?" mi je dejal. "Do zadnjega nisem verjel, da bomo dejansko šli."
Golob je takoj pomislil na Lačna, s katerim sta bila dve leti pred tem v Daulagiriju, Lačen pa na Flisa, Oderlapa in Gorjanca. In tako se je začela sestavljati ekipa. "Spomnim se, da smo bili na nekem sestanku, mislim, da na Češki koči. Ko je Davo šel iz sobe, sem rekel ostalim: saj mu ne bo ratalo. Še nobenemu ni. Ampak če gremo zraven, bomo vsaj prišli na Everest, ker drugače ne bi," se še spominja Golob. "Ko me je Grega povabil, sem najprej pogoltnil dva 'knedla', nato pa zbral pogum. Taki priliki se ne reče ne," pa se spominja Matej Flis, ki je še vedno najmlajši Slovenec, potem ko je osvojil vrh pri 22 letih. Zdravnik Jurij Gorjanc je v smehu priznal, da ni pogoltnil dveh, ampak kar tri 'knedle'. "Takrat sem bil že urgentni zdravnik, ravno sem zaključil fakulteto, ampak sem si predstavljal, da sem bolj sposoben za kakšnega doktorja za v šolo v naravi na Pohorju kot pa za odpravo v Himalajo," je dejal Gorjanc, ki je svoje delo opravil odlično. "Zdravnik je uspešen, če se vsi člani vrnejo živi in zdravi," je dodal izkušen kirurg. In so se.
V Himalajo so se odpravili polni pričakovanj. In čeprav so imeli načrt, so večkrat morali improvizirati. Kot takrat, ko so Lačen, Flis in Golob na osemtisočakih ugotovili, da imajo v šotoru samo dve spalni vreči. "Večno bom hvaležen Mateju in Gregi, da sem lahko imel celo spalko zase," se nasmehne Golob, ki se spominja tudi trenutka, ko so okoli desetih zvečer odšli iz šotora in sprva krenili v napačno smer. Namesto proti vrhu so šli proti Kitajski in si tako še malo podaljšali pot na vrh.
Samo trije na celo gori
Golob, Flis in Lačen so vrh osvojili dva dni za Karničarjem in Oderlapom. Posnetek, ko se takrat 37-letni Karničar spusti z vrha, od koder kot prvi Zemljan po petih urah smučanja podvig zaključi v baznem taboru, se bo za vedno zapisal v svetovno alpinistično zgodovino. Gorjanc se še vedno zelo živo spominja trenutka, ko je Karničar med spuščanjem prismučal do njega. "Srečanje z Davom je bilo res enkratno – objela sva se, nekaj sem mu dal za pil in je odsmučal naprej." Ne le za Dava, tudi ostalim članom je odprava ostala v najlepšem možnem spominu. "Bili smo kar hitro na vrhu in v bistvu smo bili samo trije na celi gori, ves greben je bil prazen. Bil je poseben občutek, še posebno zdaj, ko gledamo nazaj in vidimo, kaj se danes dogaja (kako oblegana je danes gora, op. p.)," se spominja Flis. "Leta 2000 se je tudi Koroška postavila ob bok alpinističnim velesilam," je dodal Gorjanc, Golob pa slikovito pripomnil: "Kot da bi bilo včeraj, kot da ni minilo 25 let. Takrat se mi je zdelo popolnoma nemogoče, da bi človeku uspelo kaj takega. Zdaj pa se mi na neki podoben način zdi skoraj nemogoče, da sem bil jaz del te zgodbe. In to je nekaj, s čimer se bom lahko vedno hvalil." Dosežke je dopolnil še Andrej Gradišnik, ki pa je bil leta 2023 pri 59 letih najstarejši Slovenec na Everestu.
