V radeljski knjižnici je potekalo srečanje z naslovom Koroške dobre prakse. Strokovno srečanje so prvič izvedli že lansko leto na pobudo Koroške osrednje knjižnice (KOK) dr. Franca Sušnika, saj koroške knjižnice poznajo strokovna prizadevanja druga druge, vendar lahko s podrobnejšimi informacijami prenašajo dobre prakse v svoja lokalna okolja, hkrati pa si morajo izjemno prizadevati, da se ohranja in vzbuja interes za branje med ljudmi in različnimi generacijami.
Smernice za domoznansko dejavnost
Predstavili so pet dobrih praks koroških knjižnic in vsebini, ki sta za splošne knjižnice izjemno pomembni - nova priporočila za domoznansko dejavnost, ki jih je predstavila Mira Petrovič iz Kompetenčnega centra za domoznanstvo, ki deluje v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, in akcijski načrt območnih splošnih knjižnic (OOK) za tekoče obdobje. Slednjega ter Usmeritve za izvajanje posebnih nalog OOK za obdobje 2025-2029 je orisala Polonca Kavčič, nacionalna koordinatorka posebnih nalog OOK. Pomen usmeritev je v zagotavljanju usklajenega, enakomernega in učinkovitega razvoja mreže slovenskih splošnih knjižnic na regionalnem in nacionalnem nivoju. Akcijski načrt za uresničitev Usmeritev za izvajanje posebnih nalog OOK za obdobje petih let pa strateške usmeritve pretvarja v praktične aktivnosti, določa časovni okvir za njihovo izvedbo in nosilce odgovornosti. Priporočila za izvajanje domoznanske dejavnosti v knjižnicah pa so namenjene zaposlenim v splošnih in drugih knjižnicah, ki skrbijo za izgradnjo in upravljanje domoznanskih zbirk, cilji pa so dvig kakovosti izvajanja domoznanske dejavnosti, poenotenje izhodišč za izvajanje domoznanske dejavnosti, dvig kompetenc zaposlenih, boljše razumevanje kompleksnosti domoznanske dejavnosti kot knjižnične dejavnosti v strokovni javnosti, lažje statistično spremljanje izvajanja ter trajno ohranjanje pisne kulturne dediščine.
Projekti Koroške osrednje knjižnice
Izposojevališče Uršlja gora in projekt Zelena knjiž(n)ica sta predstavila Neža Molnar in Aljaž Verhovnik, direktor KOK. Izposojevališče na Uršlji gori je namreč že deveta enota knjižnice, prinaša pa izposojo gradiva v najvišje kotičke regije. V prenovljenih prostorih doma so uredili posebno knjižno zbirko, ki je namenjena vsem obiskovalcem gora in ljubiteljem knjig. Zelena knjiž(n)ica pa je projekt, ki povezuje bralno kulturno dediščino s trajno mobilnostjo in spoznavanjem lokalne dediščine. Na zemljevid bralne transverzale so vključene vse enote KOK, pot pa se vije po celotni Mežiški dolini vse do Uršlje gore. Projekt spodbuja krepitev bralne pismenosti in izposojo knjižničnega gradiva, sledi pa načelom trajnostnega razvoja in se naslanja na koncept zelene knjižnice, torej knjižnice kot prostora znanja, skupnosti in spoštovanja do narave. Zelena knjiž(n)ica hkrati spodbuja k obisku knjižnic z uporabo javnega prevoza, peš in s kolesom, obenem pa vabi k razmisleku o povezanosti med okoljem, kulturno in bralno pismenostjo.
Za vse generacije
Alenka Obretan Mestek in Darja Hribernik iz Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec sta govorili o projektu Radi imamo knjige in drug drugega. Gre za bralna srečanja s posebnimi, ranljivejšimi ciljnimi skupinami. Da je zanju največji uspeh, ko ju vprašajo, kdaj se ponovno vidijo, razlagata. "Živimo v zelo glasnem času, v katerem imamo ogromno brezzveznih pogovorov in nesmislov. Življenje se ne dogaja tam, temveč se dogaja v teh malih skupinah," poudarja Hribernikova. V sodelovanju z Društvom upokojencev Dravograd pa dravograjska knjižnica že deseto leto pripravlja projekt Branje ob kavi, ki sta ga opisali Jerneja Ban in Kristina Ločičnik. Na srečanjih, ki potekajo vsak tretji četrtek v mesecu, se združijo ljubitelji knjig, berejo odlomke in verze iz različnih literarnih del ter se o prebranem pogovarjajo. Skrbijo pa tudi za medgeneracijsko sodelovanje, saj sodelujejo tudi z OŠ Dravograd, s čimer prispevajo tudi k širjenju bralne kulture med mladimi. Na mlade pa se osredotočajo v Knjižnici Radlje. V sodelovanju z Osnovno šolo Muta že leta prirejajo Knjižne čajanke, ki jih vodita Vesna Dobnik in Tanja Repnik. Kot sta pojasnili, so namenjene učencem druge in tretje triade, ki berejo knjige na izbrane teme in se o prebranem pogovarjajo na srečanjih oziroma čajankah. Vsako srečanje pa je dopolnjeno še s kakšno dejavnostjo ali gostom. Da zaznavajo povečan obisk knjižnic in povečan interes za branje, učencem približujejo kakovostno branje, obenem pa se navajajo na pogovor in debate o knjigah ter življenjskih temah, pojasnjujeta. Kot dodajata, so boljši tudi odnosi med knjižničarkami, učitelji in učenci.
Dravograjska knjižnica v obnovi
Knjižnica Dravograd je trenutno v obnovi, ki se je začela 22. septembra, trajala pa bo vse do konca novembra. Začasne prostore so našli v prostorih nekdanjega hotela Dravograd, kjer izposoja poteka po predhodnem naročilu preko sistema Cobiss, telefona ali e-pošte. Kot je pojasnila Lidija Štruc, direktorica, gre za staro stavbo, zato ne gre čisto vse po načrtih, projekt pa je moral biti pripravljen v rekordno kratkem času. Čeprav gre trenutno za obnovitvena dela, so načrti narejeni tako, da predvidevajo morebitno širitev v prihodnjih letih. Odprtje načrtujejo konec tega leta ali v začetku prihodnjega.
