Celjska Tropska hiša se spet ponaša z naraščajem – tokrat je "povila" škorpijonka orjaškega azijskega gozdnega škorpijona (Heterometrus spinifer). Če smo bolj natančni, svoj naraščaj nosi na svojem hrbtu. "Leglo za nas predstavlja pomemben mejnik za našo ustanovo, saj gre za eno izmed uspešnih razmnožitev te vrste v umetnem okolju v Sloveniji. Mladi škorpijoni so rezultat skrbnega dela naših oskrbnikov, ki so staršema ustvarili optimalne pogoje, podobne tistim, ki jih ta vrsta potrebuje v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije," je opisal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Celje Simon Cirkulan.
Prvi škorpijoni so kot mladiči prišli v Tropsko hišo iz živalskega vrta Ostrava na Češkem. "Do danes so se večkrat levili, zamenjali staro ogrodje in pridno rasli. Tokrat se ponovno razveseljujemo novega življenja – samica te vrste je namreč skotila leglo 18 mladičev," je natančno pojasnil direktor. Ob rojstvu so mladiči svetli. Po rojstvu so zlezli na mamin hrbet, samica pa jih tako prenaša naokrog in varuje. "Posebno zanimivo je njihovo razmnoževanje – po kompleksnem paritvenem ritualu samica po nekaj mesecih skoti do 20 mladičev, ki se po rojstvu povzpnejo na njen hrbet. Tam ostanejo, dokler ne opravijo prve levitve in postanejo dovolj močni za samostojno življenje. V tem obdobju jih mati skrbno varuje, kar pri pajkovcih ni pogosto vedenje," je izpostavil Simon Cirkulan.
Kot je še opisal, je orjaški azijski gozdni škorpijon ena največjih vrst škorpijonov na svetu. "Odrasli dosežejo dolžino do 15 centimetrov. Kljub svoji impresivni velikosti pa niso izjemno nevarni, kot misli večina ljudi; njihov pik je za človeka običajno nenevaren in primerljiv z močnejšim pikom ose. V naravi živijo v vlažnih tropskih gozdovih Tajske, Malezije, Vietnama in Kambodže, kjer se skrivajo pod listjem, v votlinah ali pod koreninami dreves. So nočne živali, ki se prehranjujejo predvsem z žuželkami in drugimi manjšimi nevretenčarji," je pojasnil.
Dlje kot dinozavri
Med zanimivostmi, ki jih je naštel, je, da škorpijoni žarijo pod ultravijolično svetlobo. Njihov hitinast oklep namreč vsebuje snovi, ki pod UV-svetlobo oddajajo modrikasto žarčenje in prav to lastnost raziskovalci uporabljajo za njihovo iskanje ponoči. "Škorpijoni na Zemlji prebivajo že več kot 430 milijonov let – dlje kot dinozavri. So eni najstarejših kopenskih živali na Zemlji. Nekatere vrste škorpijonov lahko preživijo brez hrane tudi več mesecev, saj upočasnijo presnovo in ohranijo energijo v ekstremnih razmerah,« je izpostavil. V mnogih kulturah so škorpijoni povezani z vraževerjem – nekje jih štejejo za prinašalce sreče in zaščite pred zlimi duhovi, drugje pa jih po krivici dojemajo kot simbol nevarnosti. V resnici so ti pajkovci plašni in se k piku z želom na koncu zadka zatekajo le v samoobrambi, je še opisal.
Škorpijoni so sicer del nove stalne razstave Svet žuželk in pajkovcev, ki jo je Tropska hiša odprla z namenom obiskovalcem približati skrivnosten in pogosto nerazumljen svet členonožcev, del predstavljenih živali se večkrat skrivajo v zaodrju Tropske hiše. "Obiskovalci lahko od blizu opazujejo več vrst pajkovcev, med drugim nekatere vrste ptičjih pajkov in škorpijonov, številne vrste paličnjakov, hroščev in drugih eksotičnih nevretenčarjev, ki razkrivajo neverjetno raznolikost oblik, prilagoditev in vedenj. Razstava posebno pozornost namenja biotski vlogi teh živali v naravi – od njihovega pomena pri uravnavanju populacij žuželk do njihove vloge v prehranjevalnih verigah in kroženju snovi. Z novo postavitvijo želimo pokazati, da tudi živali, ki jih pogosto spremlja neupravičen strah, nosijo izjemno naravoslovno in izobraževalno vrednost," poudarja Cirkulan.
Pomen vsake živali v ekosistemu
Kot še poudarjajo, naravovarstvena in izobraževalna vloga Tropske hiše z vsakim novim rojstvom nadaljuje svoje poslanstvo naravovarstva in ozaveščanja o pomenu ohranjanja živalskih vrst in njihovih habitatov. "Skozi razstave, delavnice in izobraževalne programe spodbujamo spoštovanje do narave ter prikazujemo, da ima vsaka – tudi najmanjša – žival pomembno vlogo v ekosistemu. Z vzrejo in predstavitvijo vrst, kot je azijski gozdni škorpijon, prispevamo k ex-situ varovanju živali, razširjanju znanja o njihovem vedenju in biologiji ter k razumevanju tropskih ekosistemov, ki so med najbolj ogroženimi na svetu," še izpostavlja Simon Cirkulan, letošnji prejemnik listine komunikator znanosti, ki jo podeljuje ZRC SAZU. Nova razstava je za obiskovalce odprta še do 2. novembra 2025, vsak dan med 10. in 18. uro, nato se vrnejo na običajne delovne ure, ki so med tednom zgolj popoldan, med vikendi pa ves dan.
