Ljubljanski knjižni sejem bo letos utripal v znamenju Celja - Alma M. Karlin je letošnja osrednja osebnost sejma, Celje pa je izbrano kot mesto gostitelj, kar pomeni, da se bo skozi celoten teden predstavljalo z lastnim programom, razstavami, dogodki in pestro bero vsebin na svoji stojnici. Videti je, da so imeli organizatorji sejma z izbiro mesta Celje srečno roko, saj je Celje medtem prejelo laskavi naslov UNESCO kreativno mesto literature (s tem se je pridružilo Ljubljani in skupaj 63 mestom, ki se kitijo s tem naslovom). V tem tednu pa je Osrednja knjižnica Celje, ki ji je zaupana naloga predstavitve Celja na knjižnem sejmu, prejela še nagrado Združenja splošnih knjižnic Slovenije za spodbujanje družinskega branja. "Tu moram celo čestitati organizatorjem knjižnega sejma za dober občutek. Poleg mesta v gosteh so zelo pametno izbrali tudi državo v gosteh, Madžarsko, ki ima tudi letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost," je izpostavil celjski župan Matija Kovač. "Za Celje to priznanje pomeni, da so prepoznali kontekst, v katerem mesto deluje, ki se ga Celjani dobro zavedamo, ki ga cenimo," je poudaril.
Branje je potovanje
Osrednja knjižnica Celje bo prihodnji teden v sodelovanju s celjskimi zavodi in društvi poleg Ljubljane tudi v Celju poskušala predstaviti številne različne vidike Alme Karlin in knežjega mesta, iz katerega izhaja svetovna popotnica. Navsezadnje iz nje izvira tudi letošnji slogan knjižnega sejma – Branje je potovanje. Od slikanice o Almi z naslovom Svet pred domačim pragom, ki je ravno v petek dočakala ponatis in prevod v angleški jezik, lutkovne predstave o življenju Alme, gledališke predstave o Alminih hrepenenjih do Alminega romana o Maksimilijanu Celjskim, ki ga je pred mesecem dni izdala Celjska Mohorjeva družba. To bo tudi osrednji dogodek tedenskega dogajanja v Ljubljani, popestril ga bo celjski zbor Collegium vocale s povsem novo skladbo Tadeje Vulc o celjskem zavetniku. "Dogodek, ki bo na glavnem odru, bo res izjemen. Na ta dan se v Ljubljano peljemo z dvema avtobusoma," je nadaljevala direktorica celjske knjižnice Polonca Bajc Napret.
V Alminih barvah
Ne bo pa se dogajalo le v Ljubljani. Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje bo v ponedeljek izvedlo prizore z Alminih poti, sledile bodo razstave, delavnice, celo kulinarične. "To je vzporedni program, ki smo ga poimenovali Sejemski utrip doma; te dejavnosti smo v zloženki obarvali zeleno, dogodke v Ljubljani pa rožnato, kar sicer niso tipične barve Celja, so pa tipične Almine barve. Osnova za celostno podobo je bila knjiga Alme Karlin Peš po domačih krajih, ki je bila v mesecu oktobru prav v teh barvah tudi ponatisnjena. Vsi, ki bodo obiskali naš razstavni prostor, bodo to lahko sami opazili, saj bodo naši sosedje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki bo v vitrinah razstavila tudi slikarska dela Alme Karlin," je dopolnila direktorica knjižnice.
Dodala je, da imajo za vse, ki se bodo v dneh slovenskega knjižnega sejma ustavili pri njih, pripravljene lepe nagrade. "Vsem bomo izročili zahvalni letak z vstopnico za ogled razstave Mesto pod mestom, obisk Celjskega gradu, Muzeja novejše zgodovine in Tehnoparka Celje, tako da bo to na nek način povabilo v Celje, pa še na kavico bodo lahko šli v kavarno pri Mišku Knjižku, ko bodo obiskali Celje." Na razstavnem prostoru bo pozornost gotovo pritegnil tudi virtualni kovček Alme Karlin, najmlajše pa bodo animirali s kvizom. "Za to priložnost smo v knjižnici izdali unikatno razglednico Alme Karlin, ki, stara 28 let, stoji na Krekovem trgu pred Železniško postajo (tam v obliki kipa stoji še dandanes, op. p.). Ob tem bo postavljen starinski zeleni nabiralnik in vsi obiskovalci bodo lahko s knjižnega sejma brezplačno poslali razglednico, mogoče prijatelju, ravnatelju, morda županu. Vse bomo nagovarjali, da s knjižnega sejma pošljejo razglednico, predvsem najmlajše, za katere mislim, da razglednic sploh ne znajo napisati," je dodala Polonca Bajt Napret.
Bralna kultura je v Celju močno razvita. V celjsko knjižnico je včlanjenih 17.623 posameznikov, kar je skoraj 27 odstotkov prebivalstva v občinah, ki jih pokriva knjižnica. Slovensko povprečje znaša le 20,7 odstotkov. "Predvidevam, da je to odraz vseh aktivnosti, ki jih ne izvaja samo knjižnica, ampak tudi vse ostale inštitucije v Celju, kot so naša najstarejša založba Celjska Mohorjeva družba, pa Veronikina nagrada, festival Fabula, knjižnica na drevesni hiški, knjigobežnice … Seveda si želimo še več bralcev. Če bi se želeli zgledovati po skandinavskih državah, bi ta odstotek morali vsaj podvojiti," je še opisala direktorica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
