Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) bo jutri zaključilo kampanjo ob mesecu jezikovnih poklicev. 31. oktober ni samo zadnji dan v mesecu, je dan reformacije, reformacija pa je z zahtevo po branju Svetega pisma v jezikih vernikov povzročila razcvet prevajanja in postavila idejne, etične in tudi že profesionalne standarde poklica. Poklica, ki je skoraj pol stoletja kasneje na prelomni točki - zaradi UI, umetne inteligence. DSKP za jutri zvečer napoveduje dogajanje na Vodnikovi domačiji v Ljubljani "v reformatorskem duhu – s tezami, branji, pogovorom in glasbo".
Prava kampanja, pravi slogan
Redkokateri projekt si tako upravičeno lasti oznako "kampanja" kot UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno. Zanjo so se zedinila vsa društva, ki združujejo delavce v jezikovnih poklicih: ob DSKP še Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), Lektorsko društvo Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS), Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS), Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT in oddelki treh univerz: Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete UM in Oddelek za uporabno jezikoslovje Fakultete za humanistične študije UP. Veliko akterjev torej in slogan, ki ni zgrešil.
Neuporabna za leposlovje in televizijsko podnaslavljanje
Pretekli petek je bilo v Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu osrednje omizje jezikovne kampanje. Sodelovali so Jerca Kos (Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev), Kristina M. Pučnik (Lektorsko društvo Slovenije), Tanja Petrič (Društvo slovenskih književnih prevajalcev) in Simon Zupan (Oddelek za prevodoslovje, FF UM). Pogovor je povezoval urednik na Radiu Slovenija Gregor Podlogar. Na vprašanje, ali pri svojem delu uporabljajo umetno inteligenco, so večinoma odgovorili, da jo preizkušajo, saj morajo vedeti, s kakšnim nasprotnikom imajo opravka, vendar pa za njihovo delo ni zares uporabna. Oziroma da je lahko uporabna kvečjemu kot orodje za manjše naloge, ne pa za končni izdelek.
Tanja Petrič je povedala, da ji UI za književno prevajanje ne nudi rešitev in je sploh neuporabna za prevajanje poezije, lahko pa jo napelje na kakšen vir ali razmislek, na katerega se sama ne bi spomnila. Kristina M. Pučnik je povedala, da UI prepoznava osnovne slovnično-pravopisne napake, zato je splošnim uporabnikom v pomoč. Ravno zato, ker so jezikovno to čista besedila, pa morajo biti lektorji pri prepoznavanju izdelkov UI bolj pozorni na vsebino in povezave med mislimi. Lektor je zato - tudi v novem etičnem kodeksu Lektorskega društva Slovenije - celostni jezikovni svetovalec. Simon Zupan ugotavlja, da so za preprosta besedila in povprečnega uporabnika orodja za prevajanje uporabna, zlasti ko gre za prevajanje iz slovenskega v angleški jezik. Pri bolj kompleksnih besedilih in pri prevajanju v slovenščino pa so izdelki neuporabni. Študenti uporabljajo jezikovne pripomočke nekritično, pravi.
Jerca Kos je razložila, zakaj pri prevajanju podnapisov jezikovna orodja niso uporabna in ne bi smela biti uporabljana: ker ti pripomočki ne prepoznavajo slike in zvoka in ju torej ne morejo uskladiti s prevodom zapisanega besedila. Kadar se besedilo ne ujema s sliko, je to znak, da gre za strojni prevod.
Prevajalci kot pregledovalci strojnih prevodov
Opozorila je, da se že pojavljajo naročila, naj prevajalec samo pregleda strojni prevod - za eno tretjino siceršnje prevajalske cene. A skoraj vedno se izkaže, da je popravljanje enako zamudno kot prevajanje, razen tega tak prevod ni nikoli podoben tistemu, kar bi naredil prevajalec. Pri strojnem prevodu je jezik omejen na najpreprostejše izraze, metafor skorajda ni, strokovni izrazi so praviloma napačno prevedeni ... "UI ima samo eno prednost - nižjo ceno za naročnike."
UI ima samo eno prednost - nižjo ceno za naročnike
Nekaj časa se je zdelo, da o celovitih izdelkih UI za zdaj slišimo samo v novicah iz sveta. A tudi na slovenskem trgu so se že pojavil prevodi literarnih del, ki jih je opravila UI. In to ne katerihkoli del. Tako smo dobili neko samozaložniško izdajo Idiota F. M: Dostojevskega in Sliko Doriana Graya Oscarja Wilda. Strokovni pregledovalec je ugotovil površinskost, neprepoznavanje kulturnega konteksta, realij ... Kar je DSKP doseglo, je, da je v Cobissu ob teh delih zaznamek, da je prevod nastal s pomočjo UI. "Nimamo pa sistema in mehanizma sankcioniranja. To je naša največja bitka," je rekla Tanja Petrič.
Kaj že piše v pogodbah
Prevajalci od nekaterih tujih založb ali literarnih agencij že zdaj dobivajo pogodbe, v katerih piše, da izvirni avtor prepoveduje uporabo umetne inteligence pri prevodu. Prav tako marsikje zahtevajo, da mora biti v primeru zvočnih knjig bralec človeški in ne strojni. Toda ali lahko prevajalci preprečijo, da bi se orodje učilo s pomočjo njihovih prevodov? To so kompleksna vprašanja, ki še nimajo ustreznih pravnih odgovorov. Kdo bi jih moral priskrbeti? Na področju jezikovnih poklicev je to naloga nacionalnega programa o jezikovni politiki. Avtorske pravice pa niso v pristojnosti ministrstva za kulturo, temveč ministrstva za gospodarstvo in urada za intelektualno lastnino. Prevajalska društva v večjih jezikovnih okoljih imajo zaposlene tudi pravne svetovalce.
Kakšen smisel imajo magistrske naloge, če jih napiše UI
V izobraževanju ima problem nasploh še večje razsežnosti. Nekateri mislijo, da bodo vse pisne naloge izgubile smisel. Morda bodo zato znova pridobili večjo veljavo ustni izpiti, pri prevajanju besedil pa se bodo prav tako vrnili v preteklost, celo k pisanju na roko, da bodo vsi študenti v enakem položaju in se bodo pokazale njihove prevajalske kompetence, pravi Simon Zupan.
V prevajalskih poklicih se seveda ne bodo mogli vrniti v preteklost. Prihodnjih nalog ne vidijo toliko v omejitvi uporabe UI (ta orodja so pač dejstva), temveč bo treba poskrbeti za zaščito slovenskega jezika, jezikovne kulture oziroma rabo slovenščine v javnem prostoru. Pri tem bodo morale pomembno vlogo odigrati državne institucije, pomembno bo tudi, da bo visok nivo jezika ostal standard nacionalne televizije in radia.
Vsi govorci so pravzaprav optimistično zrli v prihodnost. Tanja Petrič verjame v svoje delo. Morda bodo ob vedno bolj izpopolnjenem strojnem prevajanju slabši prevajalci odpadli, za visoko literaturo in najboljše prevajalce pa se ne boji. Najpomembneje bo ohraniti sposobnost kritičnega branja, to je treba predati generacijam od osnovne šole naprej. Jerca Kos je rekla, da bo veliko odvisno od ozaveščanja gledalcev, da ne bodo prehitro zadovoljni s kakršnimkoli prevodom, temveč se bodo nad slabimi prevodi pritoževali. Seveda pa potrebujemo tudi ozaveščenost naročnikov, ki bodo, upa, še zmeraj naročali prevode pri prevajalcih. Podnapisi imajo precejšen vpliv na raven jezikovne kulture, sploh v času, ko preberemo vse manj knjig. Simon Zupan je navrgel, da v zadnjih letih na vseh študijskih programih humanistike vpis upada, vendar misli, da se bo zgodil preobrat in da so oddelki za prevajalstvo pripravljeni na nove izzive.
Kaj bi se lahko zgodilo, če bi pogovor med politikoma tolmačil stroj
Na koncu so se v debato vključile tudi poslušalke iz publike. Jana Veber iz Društva konferenčnih tolmačev je pojasnila, da lahko tolmačem UI dobro pomaga pri pripravi na tolmačenje, pri pripravah povzetkov člankov in glosarjev, prav nič pa pri samem tolmačenju, saj UI na primer ne prepozna prispodob, nians, sarkazma ... Razen tega: če bi pogovor med politikoma prevajal stroj, bi ta zlahka podlegel hekerskemu vdoru - in povzročil diplomatsko vojno. "Bolj kot UI tolmače ogroža slaba angleščina. Kar govorijo v Evropskem parlamentu, je živa katastrofa, mi pa moramo to tolmačiti," je rekla. Simon Zupan je ob tem opozoril na programe na slovenskih univerzah, ki se izvajajo samo v angleščini, za katero pa prav tako niso usposobljeni ne predavatelji ne slušatelji.
Ribica babilonka iz Štoparskega vodnika po galaksij je že skoraj realnost in mladi več ne razumejo, zakaj bi se morali učiti tujih jezikov
Barbara Pogačnik iz Združenja avtorjev Slovenije je pripomnila, da se ji zdijo zaključki okrogle mize preveč optimistični. Stanje na področju avtorskih pravic je alarmantno, pa tudi z mislijo, da bodo najboljši prevajalci ostali, se ji ne zdi smiselno tolažiti: "Tudi malo slabše potrebujemo, da se naredi špica." Tudi pisateljica in publicistka Agata Tomažič misli, da je upadanje vpisa na humanistične smeri in študij jezikov skrb vzbujajoče. "Skrbi me, da mladi sploh ne bodo videli motiva za učenje tujih jezikov." Ribica babilonka iz Štoparskega vodnika po galaksiji je že skoraj realnost in mladi verjamejo, da je popolna rešitev. Tako se izgublja pomembna komponenta človeških možganov. Prevajalka Katja Zakrajšek pa je opozorila še, da bi morali v primeru jezikovnih poklicev namesto o UI govoriti o velikih jezikovnih modelih.
Tanja Petrič je odgovorila, da se prevajalci povsem zavedajo stanja stvari in da je bila kampanja namenjena prav aktiviranju za reševanje neoptimističnega stanja. Zaključni dogodek bo, je napovedala, prinesel "teze za reformacijo".
Kdo je nabiral čičeriko?
Pred dvema letoma je nagrado vilenica prejel madžarski pesnik Ottó Tolnai. Vedela sem, da gospod kot vojvodinski Madžar komunicira tudi v srbščini, zato sem mu v približku tega jezika napisala mejl in ga prosila za intervju po kakšni od aplikaciji za avdio in video komunikacijo ali po telefonu, a je napisal, da bo kar pisal. Tudi prav, za literata celo najbolj prav, in sem mu poslala cel paket vprašanj. Zmenila sva se še, do kdaj pošlje odgovore. In je res poslal, samo da je bil dogovor en sam - in da je bil v madžarščini. Saj, kaj pa sem mislila. Formalnosti in vljudnosti lahko opravimo v tujem jeziku, o res pomembnih rečeh pa lahko govorimo samo v tistem jeziku, ki ga obvladamo. Tolnai obvlada madžarski jezik in jezik literature. Poslal mi je literarno delo, skoraj pesem v prozi, ali kratek esej, v katerem so bili na povsem njegov način odgovori na vsa moja vprašanja. Ampak to sem izvedela šele čez nekaj dni, ko je besedilo prevedla prevajalka njegove poezije Gabriell Gaál. V prvem šoku, ko sem na ekranu uzrla monolitni blok domnevno madžarskih besed, sem se spomnila, da bi mi lahko umetna inteligenca pomagala vsaj toliko, da bi preverila, ali je gospod pripel "pravi" tekst. Google Translate mi je postregel z besedilom brez repa in glave, vse, kar sem lahko razbrala, je bilo, da naj bi neki fantje nekje nabirali čičeriko. Ko je besedilo prevedla literarna prevajalka, sem izvedela, da so med vojno in po njej revni, sestradani otroci, med katerimi je bil tudi Tolnai, ob železniških tirih iskali topinambur.
UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno., definitivno. In orodju, ki je to naredilo, je neprimerno reči UI, umetna inteligenca. Umetna že, inteligenca pa res ne. Kar sem dobila, je bilo daleč od inteligentnega. Morda bi bilo dve leti pozneje precej boljše, ker je zadeva vsaj zelo hitro učljiva, če že inteligentna ni. Morda bi bilo boljše tudi, če bi besedilo orodje najprej prevedlo v angleščino in potem iz angleščine v slovenščino. Ravno nasprotno torej od tega, kar velja za delo pravih književnih prevajalcev ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
