V Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor enkrat na leto zazveni orkester arom: vino kot partitura, kultura kot dirigent. Hram umetnosti na ta dan postane tudi hram okusov – prizorišče dialoga med terroirjem in tenorjem, med sommelierjem in scenografijo, med tradicijo in sodobnostjo.
Že četrtič je ta kulturni prostor združil vinarje, ljubitelje vina in obiskovalce z različnih koncev Slovenije. V Kazinski dvorani in preddverjih po več nadstropjih se odvija 16. Salon VinDel – mednarodni salon vina in delikates, dogodek, ki ga organizira Zavod SloVino. Letos potekal v prav posebnem duhu – obeležujejo 25 let SloVino koncepta, ki že četrt stoletja povezuje vino, kulinariko in kulturo.
Na letošnjem salonu se je predstavilo več kot 160 razstavljavcev, med njimi 130 vinarjev, pa tudi številni ponudniki delikates in drugih dobrot. Obiskovalci so lahko z njimi neposredno poklepetali in okušali najboljše, kar ponujata Slovenija in tujina. Posebna pozornost je bila namenjena Združenju Vinorodna Štajerska, ki povezuje najboljše vinarje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. "Letos se lahko pohvalimo s 160 razstavnimi pozicijami in bogatim strokovnim dogajanjem. Še posebej ponosni pa smo, da že 25 let skupaj z vinarji in ljubitelji vina gradimo kulturo vina v Sloveniji in sosednjih državah," je povedal Dejan Bajer, direktor Zavoda SloVino.
Dogodek je pritegnil številne domače vinarje. Janko Vrecl iz Hoč priznava, da sejmi niso namenjeni prodaji, temveč ohranjanju prisotnosti v zavesti kupcev. "Težko rečem, da neposredno prinesejo veliko novih strank, a pomembno je, da te ljudje vidijo, da obstajaš. Stare stranke se spomnijo nate – in to nekaj šteje," pravi. Letina je bila po njegovih besedah hitra in kratka, a kakovostna. "Vse je bilo naenkrat zrelo, brez počitka. Lani nas je prizadela toča, letos pa smo zadovoljni. Vsak letnik je svoj spomin – enega bi rad ponovil, drugega pa čim prej pozabil," pove z nasmehom. Vinar Srečko Šumenjak iz Jakobskega Dola, ki vodi ekološko vinogradništvo, poudarja pomen trajnostnega pristopa: "Delamo brez kemičnih dodatkov. Vino se žvepla le minimalno, uporabljamo naravne preparate in stimulatorje. Gre za enako zahtevno delo kot v konvencionalni pridelavi – le bolj spoštljivo do narave," pravi. Po njegovem mnenju je razlika v okusu stvar posameznika: "Nekateri so navdušeni, drugi se na naravna vina še privajajo. Pomembno je, da poskusiš in si ustvariš svoje mnenje."
Zavod SloVino od leta 2000 pomembno prispeva k razvoju in promociji vinske kulture pri nas in v regiji. "Smo absolutno na pravi poti. Mladi imajo danes do tega lep odnos in vse kaže, da ljudje vedno bolj cenijo, kar imamo," dodaja Bajer. Poleg organizacije Salona VinDel zavod izvaja strokovna izobraževanja in tekmovanja, povezuje proizvajalce z gostinci in turizmom ter ustvarja most med tradicijo in sodobnostjo. "V prvih letih smo želeli biti dobri in v Mariboru postaviti most med ponudbo in povpraševanjem. Pred štirimi leti pa smo se s selitvijo v hram kulture – SNG Maribor – ter z degustacijami iz ročno izdelanih kozarcev Steklarne Rogaška usmerili v to, da smo najboljši," sklene.
Povezava med vinarstvom in steklarstvom je naravna in nujna. V SNG Maribor so zato tudi letos točili iz kozarcev Steklarne Rogaška. "Vrhunska vina zaslužijo vrhunski kozarec. Gre za sinergijo – vino in kozarec skupaj ustvarita posebno doživetje. To je čar umetnosti, tako pri vinarjih kot pri steklarjih, saj je v obeh primerih ogromno ročnega dela in izkušenj," je pojasnila Reja Zupanec iz Steklarne Rogaška. Uradni kozarec izdelan za Vindel je zaradi vdrtega dna zasnovan tako, da se aroma vina hitreje razvije. "Gre za degustacijski kozarec, primeren za bela, rdeča vina in penine. Pri razvoju smo sodelovali s sommelierji, da bi dosegli popolno ravnovesje med estetiko in funkcionalnostjo," pojasnjuje sogovornica.
Salon ni dišal le po vinu – v zraku se je čutila tudi aroma domačega žganja. Med razstavljavkami je bila Angelika Kejžar z Žganjekuho Kejžar, ki že več kot dvajset let kuha žganje in s podjetjem sodeluje na salonu že dvanajsto leto zapored. Kot pojasni, udeležba na takšnih prireditvah ni le priložnost za prodajo, temveč predvsem za prisotnost na trgu in prepoznavnost blagovne znamke. "Tu se vidi, kdo je aktiven. Če te ni, te ni. To je enostavno del te branže," pove z nasmehom. Čeprav obiskovalci najprej sežejo po vinu, Angelika opaža, da proti večeru pride čas tudi za močnejše kapljice. "Ko se ura prevesi čez četrto ali peto, se ljudje radi ustavijo pri nas – da malo preseka. Takrat se okrog naše mize vedno nabere lepa družba," v šali pove resnico. Dogodke, kot je ta, vidi tudi kot pomemben del ohranjanja slovenske žganjarske tradicije: "Tukaj se srečamo vsi – vinarji, kuharji, steklarji. Vsak ima svojo zgodbo, a vse nas povezuje ljubezen do pristnega okusa."
"Bučno olje in vino se odlično dopolnjujeta – oboje je tekoča hrana. Če dodaš še kos kruha in malo pršuta, imaš popolno kombinacijo," pravi Roman Belšak, direktor Oljarne Fram, ki pod okriljem kmetijske zadruge proizvaja tradicionalno bučno olje. Oljarna, ki je ena najstarejših in največjih v regiji, sodeluje na salonu že mnogo let. "Tu srečamo partnerje, kupce in druge proizvajalce. Gre za druženje ljudi, ki delamo s srcem," še doda.
Na salonu se je predstavil tudi Peter Stegovec z Vini Sveti Martin iz Vipavske doline, ki se je po nekaj letih premora znova vrnil v Maribor. "Vem, da je tu dobra organizacija in dobra publika. Ni treba imeti velikih pričakovanj – pomembno je, da se pokažeš, da te ljudje ne pozabijo," pove. Kot pravi, so učinki takšnih dogodkov pogosto posredni: "Včasih kdo pride na degustacijo k nam in omeni, da me je videl tukaj. To se vedno pozna, čeprav ne takoj v prodaji."
Salon so obiskale tudi vinske kraljice Slovenije ter člani vinskih viteških redov, vzporedno pa sta potekali strokovni srečanji Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije in Sommelier.si Academy, kjer so razpravljali o trendih v vinski kulturi in gostinstvu.
Dogodek je znova dokazal, da lahko Maribor, mesto vina in kulture, s pravim pristopom poveže najboljše iz obeh svetov.
