Slovenija je poleg Bolgarije še edina evropska država, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti, absentizma. Tako ne preseneča več, da je rekorder v bolniški že več kot 14 let. Še do lani v Sloveniji tudi ni bila omejena višina nadomestila za bolniški dopust. Posamezniki z visokimi plačami so tako lahko mesečno dobivali tudi več kot 20 tisočakov nadomestila. Z lansko spremembo zakonodaje je to zdaj omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače, kar je primerljivo z ureditvijo bolniških nadomestil v drugih državah EU. A s tem ukrepom je lani zdravstvena blagajna izplačala le za 2,6 milijona manj nadomestil okoli 800 zaposlenim na bolniškem dopustu, kot bi jih po starem. To je zanemarljiv delež, če vemo, da bo letos iz zdravstvene blagajne za bolniška nadomestila namenjenih več kot 700 milijonov evrov. Stroški še naprej iz leta v leto le rastejo.
Statistika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kaže, da so tudi starši vse pogosteje na bolniškem dopustu zaradi nege otrok. Slovenija se tako še vedno uvršča med države z največ bolniške odsotnosti na zaposlenega v Evropski uniji, letno izgubimo več kot 18 milijonov delovnih dni, kar postaja vse resnejši ne le ekonomski, ampak tudi politični in socialni izziv države, s katerim se bo treba soočiti. A vsakokratni politiki vedno zmanjka volje in časa za celovite rešitve.
Ne gre spregledati, da je veliko dolgih bolniških odsotnosti umetnih zaradi čakanja na preglede ali obravnave. "Treba se je vprašati ne le to, ali in kako naj čakajoči delavci prej pridejo do zdravstvenih storitev, pač pa tudi, ali čakanje nanje pomeni, da delavec ni zmožen opravljati nobenega dela. Sistem bi se moral prilagoditi hitremu in prožnemu vračanju delavcev na delovno mesto. S hitrim vračanjem na delo se ukvarjajo vse razvite države, pri nas pa se tega še nismo lotili. Osebni zdravnik, ki odloča o bolniškem staležu, ne utegne komunicirati z delodajalcem, iskati delavcu trenutno ustrezno delovno mesto, to tudi ni njegova naloga … To bi lahko bila naloga specialista medicine dela, ki pa je potisnjen iz sistema odločanja o pravici do bolniškega staleža," meni Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.
Razlogi za dolgotrajne bolniške staleže in naraščanje stroškov zdravstvene blagajne so torej sistemski, čeprav tudi posledica staranja prebivalstva in podaljševanja pokojninske dobe, višjih plač in dejstva, da so dedki in babice še zaposleni. Glavni izzivi po mnenju zavoda tako še vedno ostajajo sprejetje ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela, preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način, povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje. Treba je tudi prenoviti invalidsko zakonodajo. Ker je invalidska pokojnina občutno nižja od nadomestila za bolniško odsotnost, zavarovanci seveda niso zainteresirani za upokojitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
