"Machado je ključna, združevalna osebnost v politični opoziciji, ki je bila nekoč globoko razdeljena - opoziciji, ki je našla skupno stališče v zahtevi po svobodnih volitvah in predstavniški vladi," je v sporočilu za javnost zapisal Nobelov odbor v Oslu.
Venezuela se je iz relativno demokratične in uspešne države razvila v avtoritarno državo, ki zdaj trpi zaradi humanitarne in gospodarske krize. Večina Venezuelcev živi v globoki revščini, medtem ko se peščica na vrhu bogati.
"Nasilni državni aparat je usmerjen proti lastnim državljanom. Skoraj osem milijonov ljudi je zapustilo državo. Opozicija je bila sistematično zatirana z manipulacijo volitev, pravnim pregonom in zapiranjem. Avtoritarni režim Venezuele tako izjemno otežuje politično delo," je opozoril odbor.
Predsedniška kandidatka opozicije navdih milijonom
Machado kot ustanoviteljica organizacije Sumate, ki se posveča demokratičnemu razvoju, se je že pred več kot 20 leti zavzemala za svobodne in poštene volitve, neodvisnost sodstva, človekove pravice in zastopstvo ljudstva.
Pred volitvami leta 2024 je bila predsedniška kandidatka opozicije, vendar ji je režim preprečil kandidaturo. Nato je na volitvah podprla predstavnika druge stranke, Edmunda Gonzaleza Urrutio.
"Na sto tisoče prostovoljcev se je mobiliziralo navkljub političnim razlikam. (...) Kljub tveganju nadlegovanja, aretacije in mučenja so državljani po vsej državi nadzorovali volilne postaje. Poskrbeli so, da so bili končni izidi dokumentirani, preden je režim lahko uničil glasovnice in lagal o izidu," je izpostavil Nobelov odbor.
Neomajna borka za demokracijo
Prizadevanja opozicije je označil za inovativna, pogumna, mirna in demokratična. "Opozicija je prejela mednarodno podporo, ko so njeni voditelji objavili rezultate glasovanja (...), ki so pokazali, da je opozicija zmagala z jasno večino. Toda režim ni hotel sprejeti izida volitev in se je oklepal oblasti."
Nobelovka in nepriznani predsednik
"V šoku sem! Ne morem verjeti," je Maria Machado po informaciji, da je nobelovka za mir, po telefonu povedala Urrutii, so sporočili iz njene ekipe.
Urrutio je pozdravil odločitev o nagradi Machadi kot "zasluženo priznanje dolgoletnega boja ženske in celotnega naroda za svobodo in demokracijo". "Venezuela bo svobodna!" je na omrežju X še zapisal Urrutia, za katerega opozicija trdi, da je zmagovalec lanskih predsedniških volitvah.
Machado je kljub grožnjam njenemu življenju ostala v državi, kar je navdihnilo milijone ljudi. Demokracija je odvisna od ljudi, ki nočejo molčati, ki si upajo stopiti naprej kljub velikemu tveganju in ki nas opominjajo, da svobode nikoli ne smemo jemati za samoumevno, piše v utemeljitvi Nobelove nagrade. "Machado izpolnjuje vsa tri merila, ki jih je Alfred Nobel navedel v oporoki za izbor dobitnika Nobelove nagrade za mir. Združila je opozicijo v svoji državi. Nikoli ni omahovala v uporu proti militarizaciji venezuelske družbe. Neomajno je podpirala miren prehod v demokracijo," je sporočil Nobelov odbor.
Nobelove nagrade bodo kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. V oporoki je določil, naj se nobel za mir podeli človeku, ki bo največ naredil za bratstvo med narodi, za odpravo ali zmanjšanje vojske in spodbujanje mirovnih kongresov.
Nobelova nagrada prinaša ček v vrednosti okoli milijona evrov. Če je dobitnikov več, si znesek razdelijo.
Lani je Nobelovo nagrado za mir prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve napadov z jedrsko bombo v Nagasakiju in Hirošimi, za prizadevanja za prepoved jedrskega orožja.
Že lani je 58-letna venezuelska političarka skupaj z Urrutiom prejela tudi nagrado Saharov, ki jo podeljuje Evropski parlament.


