Američana Mary E. Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Šimon Sakaguči so po odločitvi švedske akademije letošnji nobelovci za medicino - za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco, mehanizmi, s katerimi se imunski sistem odzove na okužbe, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska v Stockholmu.
"Nagrajenci so identificirali varnostnike imunskega sistema, regulatorne T-celice, ki preprečujejo imunskim celicam, da napadajo naše telo," je pojasnila profesorica na inštitutu Karolinska Marie Wahren Herlenius.
Predsednik Nobelovega odbora Olle Kämpe je dodal, da so bila njihova odkritja odločilna za razumevanje delovanja imunskega sistema in razlogov, zakaj se pri vseh ljudeh ne razvijejo resne avtoimunske bolezni.
Odkritja letošnjih nagrajencev so po navedbah inštituta položila temelje za novo področje raziskav in spodbudila razvoj novih načinov zdravljenja, na primer raka in avtoimunskih bolezni. Njihove ugotovitve lahko pripeljejo tudi do uspešnejših presaditev.
Prva odkritja že sredi devetdesetih
Prvo ključno odkritje danes 74-letnega Sakagučija sega v leto 1995. Takrat je bilo veliko raziskovalcev prepričanih, da se imunska toleranca razvije le zaradi izločanja potencialno škodljivih imunskih celic v timusu, in sicer prek procesa centralne tolerance. Sakaguči je pokazal, da je imunski sistem bolj zapleten, in odkril doslej neznano vrsto imunskih celic, ki ščitijo telo pred avtoimunskimi boleznimi, je utemeljila žirija za podelitev Nobelove nagrade.
Leta 1961 rojena Mary Brunkow in 64-letni Ramsdell pa sta leta 2001 uspela pojasniti, zakaj so nekatere miši posebej dovzetne za avtoimunske bolezni. "Odkrila sta, da imajo miši mutacijo v genu, ki sta ga poimenovala Foxp3," je pojasnila žirija. Pokazala sta tudi, da mutacije v človeškem ekvivalentu tega gena povzročajo resno avtoimunsko bolezen.
Dve leti kasneje je Sakaguči povezal svoja odkritja z ugotovitvami ameriških znanstvenikov. Dokazal je, da gen Foxp3 uravnava razvoj celic, ki jih je identificiral leta 1995. Te celice, zdaj znane kot regulatorne T-celice, nadzorujejo druge imunske celice in zagotavljajo, da naš imunski sistem tolerira lastna tkiva.
Generalni sekretar Nobelovega odbora Thomas Perlmann je povedal, da je o nagradi najprej obvestil Sakagučija, ki je dejal, da je izjemno hvaležen. Američana pa se na njegove telefonske klice nista odzvala, morda zato, ker še spita ...
Nagrajenci si bodo razdelili nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma milijon evrov.
Teden nobelovih
Lani sta Nobelovo nagrado za medicino prejela ameriška znanstvenika Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje nove vrste kratkih molekul - mikro RNK - in njihove vloge pri uravnavanja izražanja genov. Odkritje bi lahko bilo pomembno za razvoj varnega in učinkovitega genskega zdravljenja.
Z razglasitvijo nagrajencev za medicino se je začel teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. V torek bo v Stockholmu sledila razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za literaturo, v petek za mir, zadnje, za ekonomijo, pa 13. oktobra.
Nagrade bodo kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.
