Tri, dva, ena … Dobrodošli v letu 2026! Kaj nam bo prineslo? Je lahko sploh kaj drugače? Smo že povsem apatični ali še upamo, da bo bolje? "Obup ni to, da se umaknem v pasivnost - to je običajna oblika uživanja," je lani dejal svetovno znani slovenski filozof Slavoj Žižek, ki je poudaril, da so iz obupa narejena prava dejanja, spremembe, ki peljejo v prihodnost. Po brbotanju minulega leta sodeč, lahko z majhnimi koraki vendarle marsikaj dosežemo. Če stopimo skupaj. Če smo složni in predani cilju. Eden od zadnjih opomnikov, da je meje mogoče premikati, je ciljna evropskoparlamentarna ravnina kampanje My Voice My Choice za varen in dostopen splav po vsej EU. Zmaga aktivistk? Ja, zmaga! In navdih. Predvsem za mlajše generacije, ki si želijo živeti v drugačnem svetu. Bodo mladi šli na parlamentarne volitve? No, te bodo izziv prav za vse, saj se nezadržno bližajo. Domačo politično prihodnost bomo začrtali že čez slabe tri mesece. Zagotovo bo leto prineslo še številne druge, tudi nenačrtovane, preizkušnje. Da bi dobro krmarili med njimi. O družbi in svetu v letu 2026 ter o svojih željah so spregovorili različni predstavniki naše družbe, od kulture in znanosti do vere in gospodarstva. Prisluhnimo jim.
Od novega leta pričakujem, da bomo znali nekoliko upočasniti tempo tam, kjer je postal brezglav, in ga pospešiti tam, kjer predolgo odlašamo z nujnimi spremembami
Da bi pojedli vse sladkarije in izklesali atletsko postavo
Leopold I., raper in glasbenik:
"Najprej vam moram nekaj priznati. Nisem tip, ki bi delal novoletne zaobljube, ker izkušnje kažejo, da nanje pozabim tam nekje do konca prvega tedna v januarju. Tudi želje in pričakovanja za prihodnje leto brzdam, da kasneje nisem preveč razočaran. Toda, če me že sprašujete po tem, kakšne bi bile moje želje za leto, ki je pred vrati, vam tega ne bom odrekel. Ker je ravno praznični čas. Naj začnem nekako takole …
V novem letu želim vsem prebivalkam in prebivalcem naše dežele, da bi lahko pojedli vse sladkarije, kar jih zmorete, in ob tem izklesali atletsko postavo. Staršem želim dobro vzgojene otroke in otrokom popustljive starše. Vsem kadilkam in kadilcem želim, da v letu 2026 čim večkrat uspešno prenehajo s kajenjem. Sindikatom želim, da izpogajajo čim višjo minimalno plačo, podjetnikom, da plačujejo čim manj prispevkov, državi pa, da pobere čim več davkov. Ko smo ravno pri državi, ji želim tudi, da nameni več sredstev za socialne transferje in ob tem porabi manj denarja. Gospodarstvenikom želim, da bi lahko delovali povsem brez omejitev in tako poskrbeli za okolje in delavske pravice ter zaposlenim izplačevali letne in zimske regrese vsaj v višini direktorjeve plače. Zdravnikom želim, da končno odpravijo čakalne vrste, izboljšajo učinkovitost javnega zdravstva in ob tem čim več zaslužijo s koncesijami v zasebnih ambulantah. Vsem politikom želim, da zmagajo na volitvah, uresničijo vse svoje obljube in pri tem nikogar ne razočarajo. Predsednici želim čim več potovanj z zelenim tranzitom, če pa se kdaj res mudi, pa ji želim srečno pot s helikopterjem ali falconom. Darsu želim, da jih pozimi nikoli ne preseneti sneg in da do poletja zaključijo z deli na avtocestah.
Psom želim, da bi lahko jedli čokolado, mačkam pa, da končno zavladajo svetu.
Vse dobro v 2026. Edino či nej."
Ali smo na smiselni poti
Dr. Zala Lenarčič, vodja skupine za kvantne sisteme izven ravnovesja in sodelavka odseka za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan:
"Ob koncu leta se včasih zamislim, če sem bila sama, moja raziskovalna skupina in naš inštitut uspešni. Ocena uspeha ni enoznačna, zato se potem raje vprašam, ali smo na smiselni poti: smo prepoznali ključne probleme in smo se povezali s pravimi ljudmi, da jih rešimo? V tem trenutku refleksije premislim, kam usmeriti trud in navdušenje, saj presežno ne pride zlahka. Pomiri me priznanje skupnosti: velikokrat mi tuji kolegi rečejo, kakšen močan center za področje kvantne snovi smo zgradili v Sloveniji, in nas postavljajo ob bok svetovno znanim inštitucijam. Ta celica je zrasla iz entuziazma neumornih pionirjev, dela na najprodornejših inštitucijah, iz lokalne složnosti in tekmovanja za najprestižnejše projekte na mednarodnem nivoju.
Preteklo in prihodnje leto sta za naše področje precej vplivna. Na evropskem in slovenskem nivoju sta bili sprejeti Kvantni strategiji, ki tlakujeta vzpostavitev evropskega kvantnega ekosistema za zagotovitev evropske tehnološke suverenosti. V prihajajočih letih se moramo vprašati, kaj naj k temu pripomore naša slovenska znanstvena skupnost in kako naj se na priložnosti kvantne tehnologije odzove naš industrijski sektor.
Kako to zgodbo razširiti v splošno novoletno sanjarjenje? Sama upe polagam v družbo, ki bi gradila na temeljih razuma in argumenta, ne na manipulativni emocionalnosti. Družbo, ki bi se vprašala, kaj so v tem trenutku pomembna vprašanja in s kom se moramo povezati, da jih bomo rešili. Želim si slovenske družbe, ki bi že znano ovrednotila, dobro obdržala in na tem gradila s trudom, ki je potreben za vsak presežek. Družbo, ki bi prek lokalnega sodelovanja stremela k mednarodni uspešnosti in soustvarjanju evropske odličnosti.
Česar si ne želim v novem letu
Dr. Bojan Musil, socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru:
"Čeprav se je v našem mestu po skoraj dveh desetletjih dogodil beli čudež, ki je izpolnil sanje v znanem božičnem napevu, si za novo leto 2026 ne delam utvar, da bo čudežno. Da bo koledarsko res novo, drži, kaj več upati ali celo trditi, pa je težavneje. Da bo v tem zapletenem svetu uspešno razrešena kakšna kriza, je pravzaprav zelo težko pričakovati, saj se globalni in lokalni izzivi, tveganja in krize kar kopičijo, nadgrajujejo in predstavljajo prej stalnico kot pa izjemo. Morda bo kje mirneje, a bo udarilo silnejše drugje; morda nam narava letos pripravi kakšno presenečenje.
A naj nas ne omrtvi ta fatalizem. Vseeno si lahko kaj želimo; kaj takšnega, kar predrami naše upanje. Sam pravzaprav bolj kot to, kar si želim, vem, česar si ne želim. Ne želim si jeznih ljudi. Z jezo v osnovi ne bi smelo biti težav, je pač osnovno človeško čustvo. In včasih jo razumemo, ko nekdo resnično doživlja krivico. Ne želim si torej prazne jeze – jeze, ki je sama sebi namen. Ki je nekakšna poza ljudi. Da imajo zgolj zato, ker so jezni, pravico povedati vse, kar jim leži na duši. Tudi tisto zelo strupeno in boleče. In lažnivo.
Ne želim torej napihnjene jeze. Jeze tistih, ki mislijo, da vse vedo. Pa čeprav je mnogokrat njihova vednost zelo majava; nepreverjena, zgrajena na alternativnih dejstvih, če že neresnic in laži ne moremo ali celo smemo poimenovati, kot smo jih včasih lahko.
Če torej prav pomislim, si želim več razumevanja in poslušanja. Morda vrlin, ki izgrajujejo odnose, prispevajo h konstruktivnemu razreševanju vseh vrst težav in pravzaprav ustvarjajo skupnosti. Kar je dandanes še kako zahtevno. Če ste torej že jezni, potem vsaj naprej raziščite in se poglobite v razlog vaše jeze.
A imam vseeno tudi eno zelo konkretno, majhno željo. Na božični dan smo srečali neznanega možaka, ki je bil zatopljen v čiščenje svojega vozila, a kljub temu nam je zelo prijazno namenil pozornost in iskreno zaželel srečne praznike. Da zatorej sleherniku zaželim srečne praznike."
Imam tri želje
Svetlana Makarovič, pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka, šansonjerka in aktivistka:
"Imam tri želje. Prva je, da bi bila v Sloveniji Cerkev ločena od države. Druga je, da bi bila Palestina svobodna država. In tretja, da bi se Slovenija kaj naučila od Islandije. To je to."
Uspešnost naj bo merjena s skrbjo za sočloveka
Peter Ladič, direktor visokotehnološkega podjetja Intera:
"Praznični dnevi in pričetek novega leta so priložnost za razmislek, ali živimo in delamo v smeri, ki nam je res pomembna. Sam si želim predvsem zdravja, notranjega miru in dovolj časa za ljudi, ki mi veliko pomenijo. Časa za pogovor, smeh, glasbo in tudi tišino. Profesionalno pa si želim, da bi še naprej gradili okolja, kjer se ljudje dobro počutijo, se razvijajo in lahko prispevajo najboljše, kar imajo.
Od novega leta pričakujem, da bomo kot družba znali nekoliko upočasniti tempo tam, kjer je postal brezglav, in ga pospešiti tam, kjer predolgo odlašamo z nujnimi spremembami. Želim nam več povezovanja in manj razdeljenosti, več poslušanja in manj prepričevanja, da imamo vedno prav. Če bomo znali drug v drugem videti partnerje in ne nasprotnike, sem prepričan, da nas čaka dobro leto. Predvsem pa si želim družbe, ki razume, da uspešnost ne sme biti merjena zgolj z gospodarskimi kazalniki, temveč tudi s kakovostjo odnosov, zaupanjem, solidarnostjo in skrbjo za sočloveka."
Kreativni iz čiste nuje
Ivana Djilas, gledališka režiserka in ravnateljica Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana:
"V letu 2026 vam želim manj drame izven Drame in več drame na odru.
Želim vam, da bi bilo življenje manj zanimivo od gledališča.
Da bi imeli dovolj časa in prostora za premislek.
Da bi imeli dovolj koncentracije in informacij za pomembne odločitve.
In da bi vsak delal in prevzel odgovornost za svoje delo
ter se ne bi vsi ukvarjali z vsem.
Da bi skrbeli za socialno varnost vseh,
za zdravje vseh
in za ljudi, ki skrbijo za druge.
Da ne bi puščali za sabo šibkih, osamljenih in drugačnih.
Želim vam, da bi spet čutili optimizem in verjeli, da so možne spremembe na bolje.
Želim nam vsem, da bi nam bilo spet kdaj malo dolgčas
in bi bili kreativni iz čiste nuje, da zapolnimo čas."
V ta čudež verjamem in verujem
Pater Pavle Jakop, frančiškan in župnik v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju:
"V novem letu si želim preprosto čudež: da bi se v naši domovini razumeli med seboj, da bi se veselili drug drugega in se spoštovali, si radi pomagali in si privoščili uspehe; rad bi v novem letu doživel čudež, da bi si politiki stisnili roke in se v parlamentu tudi kdaj objeli med seboj; želim si, da bi zmogli več veselja nad lepoto naše dežele, več otroškega smeha in brez drog ter alkohola rajanje mladih, za vse pa si želim ljubezni do življenja, da bi našim časopisom ne bilo treba poročati o nesrečah, kriminalu in sporih, ampak o dobrih stvareh in dobrih ljudeh, o veselih dogodkih, o rojstvih in porokah, o zmagah in nagradah, o spravah, obdarovanjih in pohvalah.
V ta čudež verjamem in verujem, da je mogoč, ker verjamem v dobro v ljudeh, saj mi vsi hrepenimo po ljubezni in miru, vsi brskamo za lepoto in nihče izmed nas ne mara obupati; v ta čudež verujem, ker verujem v Boga in vem, da Bog nikoli ne omaga, nikoli ne obupa nad nami in se ne pusti odgnati."
