Tekstilna industrija je eden največjih onesnaževalcev na svetu - večji kot letalska in ladijska skupaj - vsako leto namreč proizvede 10 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, pri čemer večina oblačil konča v smeteh po nekajkratni uporabi. Hkrati je ta industrija eden največjih porabnikov naravnih virov in pomemben vir onesnaževanja na planetu - od pridelave surovin, kot je bombaž, ki zahteva ogromne količine vode in pesticidov, do kemičnih procesov barvanja in obdelave tkanin ter logistike globalne distribucije – vsaka faza proizvodnega cikla pušča pomemben ekološki odtis. S trendom hitre mode se obseg proizvodnje in s tem tudi pritisk na okolje nenehno povečuje.
Na ravni Evropske unije
Po ugotovitvah Evropskega parlamenta je bilo leta 2020 za tekstil, porabljen na prebivalca Evropske unije, v povprečju porabljenih devet kubičnih metrov vode in 400 kvadratnih metrov zemljišč. Pri proizvodnji tekstila se torej porabi veliko vode, zanjo pa so potrebna obsežna zemljišča za pridelavo bombaža in drugih vlaken. Za proizvodnjo ene same bombažne majice naj bi bilo potrebnih 2700 litrov sladke vode - toliko je popije ena oseba v dveh letih in pol. Podatki Evropskega parlamenta kažejo, da naj bi proizvodnja tekstila z barvanjem in obdelavo proizvodov povzročila približno 20 odstotkov onesnaženosti čistih voda. Z enim samim pranjem oblačil iz poliestra lahko pralni stroj izloči 700 tisoč mikroplastičnih vlaken, ki končajo v prehranjevalni verigi, večina mikrovlaken se izloči med prvimi nekaj pranji. Spremenil pa se je tudi način, kako ljudje ravnajo z nezaželenimi oblačili. Pogosteje jih namreč vržejo stran, kot pa podarijo. Podatki Evropskega parlamenta namreč kažejo, da gre manj kot polovica rabljenih oblačil v ponovno uporabo ali recikliranje, samo en odstotek se jih reciklira v nova oblačila. Evropejci vsako leto v povprečju kupijo 26 kilogramov tekstila, zavržejo pa približno 11 kilogramov. Rabljena oblačila se izvozijo v Evropsko unijo, a se v glavnem sežgejo ali odložijo na odlagališčih. Svetovna proizvodnja tekstilnih vlaken se je skoraj podvojila. Od leta 2000, ko je znašala 58 milijonov ton, je do leta 2020 narasla na 109 milijonov ton, napovedi pa kažejo, da naj bi svetovna proizvodnja tekstilnih vlaken leta 2030 dosegla 145 milijonov ton.
V sklopu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo je Evropska komisija leta 2022 predstavila novo strategijo, ki bi pripomogla k proizvodnji trajnejših tekstilnih izdelkov, ki jih bo mogoče lažje popraviti, ponovno uporabiti in reciklirati, ter se soočila z izzivi hitre mode in spodbudila inovacije v sektorju. Strategija vključuje nove zahteve za okoljsko primerno zasnovo tekstila, natančnejše informacije in digitalni potni list za izdelke ter poziva podjetja, naj prevzamejo odgovornost in sprejmejo ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjšanju ogljičnega in okoljskega odtisa. Leta 2023 so poslanci Evropskega parlamenta predstavili predloge za strožje ukrepe EU za ustavitev prekomerne proizvodnje in porabe tekstila, pozivali pa so, da se pri proizvodnji tekstila spoštujejo človekove, socialne in delavske pravice, okolje in nenazadnje dobro počutje živali. Marca 2024 je Evropski parlament sprejel svoje stališče o spremembi predpisov o tekstilnih odpadkih. Posodobitev predpisov pa je uvedla razširjeno odgovornost proizvajalca, kar v praksi pomeni, da bodo morali proizvajalci tekstilnih izdelkov in tudi podjetja, ki te izdelke dajejo na enotni trg, kriti stroške za ločeno zbiranje odpadkov, ločevanje in recikliranje. Komisija je predlagala, da se razširjena odgovornost proizvajalca uvede 30 mesecev po začetku veljave direktive, evropski poslanci pa zahtevajo, da se ta uvede po 18 mesecih. Države EU so morale do 1. januarja letos začeti ločeno zbirati tekstilne odpadke za ponovno uporabo, pripravo na ponovno uporabo in recikliranje.
Kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji vsak prebivalec na leto v povprečju zavrže več kot 12 kilogramov oblačil. Nova oblačila redno nakupuje 96 odstotkov ljudi, večina pa priznava, da ima doma številne kose, ki jih nikoli ne obleče. Hitra moda in družbena omrežja so ustvarili kulturo preobilja, v kateri imeti več ni le potreba, temveč je postalo norma. Poleg gora tekstilnih odpadkov se sproščajo tudi mikrovlakna iz umetnih tkanin, ki končajo v vodi, hrani in našem telesu, po ocenah strokovnjakov pa vsak teden zaužijemo toliko mikroplastike, kolikor približno tehta kreditna kartica.
Da bi opozorili na ta problem in spodbudili ljudi k spremembi navad, so pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pričeli nacionalno kampanjo Nasvet za lep svet!, ki poudarja, da trajnost ni odrekanje, temveč nova oblika udobja, ki koristi človeku, skupnosti in nenazadnje tudi okolju. Kampanja je luč sveta ugledala v pričetku novembra, načrtovana pa je bila tudi na podlagi rezultatov predhodne analize slovenskega potrošniškega okolja, katere namen je bil preveriti prekomerno potrošnjo prebivalcev Slovenije v izbranih kategorijah in ključne vplive na prekomerno potrošnjo. Raziskava, ki jo je za ministrstvo opravila Mediana, je pokazala, da se Slovenci zavedamo svojega vpliva na okolje, a se pri nakupih še vedno pogosto odločamo impulzivno. Nova oblačila vsaj na letni ravni kupujejo praktično vsi prebivalci, vsak šesti kupuje nova oblačila vsaj enkrat na mesec. Prebivalci za oblačila porabijo v povprečju nekaj več kot 80 evrov na mesec, na leto pa dobrih 250 evrov, vendar največji zneski porabe za več kot petkrat presegajo te zneske. Raziskava je pokazala, da večina nova oblačila kupi zaradi zamenjave dotrajanih, več kot polovico anketiranih pa pritegnejo akcije in popusti. "V povprečju imajo prebivalci Slovenije v omari 63 kosov oblačil (brez spodnjega perila). Največ imajo majic in hlač, vrhnjih oblačil imajo več kot oblek. Več kot polovica prebivalcev ima v omari vsaj eno nenošeno oblačilo, v povprečju 10 odstotkov oblačil oblečejo le enkrat, še 20 odstotkov pa jih ne nosijo pogosto. Skoraj petino oblačil odstranijo, čeprav so še dobra. Le dobro polovico oblačil nosijo, dokler niso uničena," ugotavlja raziskava, ki jo je opravila Mediana. Z ministrstva so sporočili, da kampanja, ta bo potekala do marca 2026, spodbuja vprašanje, ki si ga danes premalokrat zastavimo: Ali res potrebujemo vse, kar imamo? "Kampanja s konkretnimi nasveti, pozitivnimi zgledi in simbolno instalacijo Obešalnik zgodb v središču Ljubljane poziva k spremembi miselnosti – iz družbe količine v družbo kakovosti," so zapisali pri ministrstvu.
