Potem ko je predsednik vlade Robert Golob med delovnim obiskom poplavljene jugovzhodne Slovenije navrgel idejo o obvezni božičnici oziroma 14. plači, so dobro naoljeni propagandni stroji gospodarskih interesnih organizacij in stanovskih združenj pričeli v en glas vpiti, kako še ene dodatne obveznosti slovensko gospodarstvo ne zmore več. Le sindikalna stran je ideji pritrdila, delavcev, zlasti tistih v delu zasebnega sektorja, ki jim v nasprotju z javnim že desetletja kljub izdatni inflaciji plače stagnirajo, kupna moč pa upada, kot običajno, nihče ni nič vprašal.
Pojdimo po vrsti. Od premierja Goloba smo že navajeni, da kaj hitro izusti, brez resnih analiz, preračunov vplivov in predvsem koalicijskih usklajevanj. Kaj šele, da bi vsaj v koaliciji dosegel konsenz o ideji, ob kateri je bilo pričakovati buren odziv. Res je, da so volitve prihodnjo pomlad, tako rekoč pred vrati, a obvezna božičnica ni (ne)zasebna poroka, ki se je odvila pred dvema tednoma, ampak kar precej vpliva na življenje vseh, delojemalcev in delodajalcev.
Nekateri med slednjimi zatrjujejo, da božičnico in poslovno uspešnost že izplačujejo, drugi svarijo, da bodo zavoljo recimo okoli slabih 640 evrov - kot je bilo razumeti finančnega ministra Boštjančiča -, ki bi jih povsem neobdavčeno delili s svojimi zaposlenimi, ki zanje ustvarjajo dodano vrednost, iz katere si lahko plačujejo službene jeklene konjičke in druge bonitete ter dividende in dobičke, kar propadli.
V delu zasebnega sektorja kljub izdatni inflaciji plače stagnirajo, kupna moč pa upada.
Res je, da davčnemu stampedu pod Golobovo vlado ni videti konca in da so naša podjetja pri vrhu obdavčitve evropskih držav. A naj ob tem spomnimo na pokojninsko reformo, kjer je delodajalcem uspelo zadržati nižjo prispevno stopnjo od zaposlenih. Ti bodo še naprej za pokojnino od svojih plač plačevali več. Poleg tega bodo morali delati dve leti dlje, ob ostrejših pogojih uveljavitve tako imenovanega mostu do upokojitve na zavodu za zaposlovanje, pogojih starostne upokojitve, manj ugodnih revalorizaciji pokojnin in obračunavanju najugodnejših let ...
Dalje, Golobova vlada je pod pretvezo ukinitve dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja uzakonila obvezni zdravstveni prispevek, ki nam ga delodajalci mesečno odvajajo od plač. Od julija nam odškrnejo še odstotek od bruto plače, samostojnim podjetnikom pa kar dva odstotka za dolgotrajno oskrbo, ki nikjer še ne deluje! Ob povprečni bruto plači je to okoli 30 evrov na mesec oziroma 420 evrov letno.
Poleg tega so kolegi s Financ izračunali, da je Golobova vlada Slovencu od povprečne letne neto plače v primerjavi z letom 2022 letos vzela 300 evrov več. In da imamo v Sloveniji deseto najvišjo povprečno davčno obremenitev dela med državami članicami EU in OECD. V analizi Gospodarske zbornice Slovenije pa so izračunali, da je zaradi neuveljavitve dohodninskega zakona Janševe vlade med letoma 2023 in 2026, ki ga je Golobova vlada ukinila, Slovenec s povprečno bruto plačo prikrajšan za 3600 evrov. K temu dodajmo še ugotovitev, da starš v sosednji Avstriji povprečno zasluži dvainpolkrat več (46 tisoč evrov na leto) kot pa je povprečen zaslužek starša v Sloveniji (19 tisoč evrov). Pri čemer sta pri severnih sosedih uzakonjena "regres" in božičnica. Upoštevajmo še inflacijo in dejstvo, da si realno lahko privoščimo za okoli 13 odstotkov manj življenjskih potrebščin kot pred tremi leti. Ne, res nimamo razlogov za ples ...
Če potegnemo črto, lahko ugotovimo, da bi si vsi, ki z delom v Sloveniji povečujemo bruto družbeni proizvod, plačujemo davke in polnimo proračun, zaslužili božičnico. Razumemo tudi, da bi se kakšno, predvsem malo podjetje, ki že danes diha na škrge, lahko znašlo v težavah. Ampak podobnemu nasprotovanju smo bili priča ob višanju minimalnih plač, ki so bile nižje celo v nekaterih državnih službah, pa prejemajo danes tudi zaposleni na najnižje vrednotenih delovnih mestih vsaj minimalno plačo.
Navsezadnje je napovedani korak nazaj pri obdavčitvi normirancev dokaz, da je mogoče dosegati konsenz tudi pri davčnih obremenitvah. Morda bi vlada lahko pretresla še kakšno, s čimer bi delodajalcem ublažila zadnji korenček, ki ga obljublja državljanom in volivcem. Upajmo, da brez demagogije in puhlic za javnost, namenjenih le nabiranju političnih točk. In da ob tem ne bodo najbolj glasni le tisti, ki imajo največ denarja za lobiranje, vpliv na javno mnenje in krojenje našega vsakdana.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
