"V številnih evropskih državah je to nekaj povsem običajnega," je povedal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal, da je v Avstriji in Italiji to ustaljena praksa. Obvezno izplačilo božičnice pa je po besedah ministra na Portugalskem, v Španiji in Grčiji. Enako kot pri regresu, tudi pri izplačilu 14. plače ne bi bilo izjem, poudarja Boštjančič
Božičnica bi morala po predlogu vlade znašati polovico minimalne plače, je povedal minister in dodal, da je namen ukrepa izboljšanje "gmotnega" položaja delavcev. "Želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v denarnicah. In to ne kot nagrada, ki jo dobi le nekdo, ampak kot pravica, ki velja za vse," je povedal Boštjančič.
Bruto minimalna plača za leto 2025 znaša 1277,72 evra (polovica po aprilskih podatkih znaša slabih 639 evrov). V dialogu s sindikati in delodajalci bodo skušali najti rešitev, ki bo "dolgoročno vzdržna in bo vsem dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa kaprica vlade, ki duši in obremenjuje gospodarstvo".
Izplačilo božičnice bi bilo oproščeno davkov in prispevkov, je še povedal Boštjančič. V javnem sektorju bi se zaradi izplačila božičnice odhodki povečali za 118 milijonov evrov.
Višji prag za normirance
Hkrati je vlada tudi sprejela izhodišče, da bi se prag za vstop v sistem normirancev zvišal na 50.000 evrov za popoldanske oziroma na 120.000 evrov za polne normirance, je prav tako povedal finančni minister.
Boštjančič je spomnil, da je vlada na tem področju v zadnjih letih pripravila dve spremembi, "ker je želela nasloviti enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve" in "zmanjšati neenako obravnavo zavezancev znotraj skupine samostojnih podjetnikov".
Ker spremembe morda ne delujejo pozitivno oziroma motivacijsko na tiste, ki opravljajo dejavnost, čeprav "nikakor ni bil namen vpeljave sprememb odvračati posameznike od širjenja dejavnosti ali poslovanja", vlada zdaj predlaga prilagoditev praga za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki željam gospodarstva. S tem želi dati jasen signal, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti, je nadaljeval minister.
Da bi sistem ohranili enostaven in predvidljiv, predlagajo zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna, je pojasnil minister.
"Prag bi tako določili na način, da ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej," je dejal.
Nekoliko spremenjen bi bil zato tudi izstop iz sistema normirancev. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, na pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek. Po novem bi bil zato davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.
Možnost povratka v sistem normirancev bi medtem, tako Boštjančič, z dveh let podaljšali na pet let. V določenih dejavnostih namreč zaznavajo hitre povratke, v vmesnem času pa "opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca". "To sta dve zelo specifični anomaliji, ni jih veliko, nekateri pa to zelo dobro izkoriščajo," je utemeljil.
Vlada si zdaj po njegovih besedah tudi glede sprememb pri normirancih želi razprave, tako splošne kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. "To je povabilo k dialogu," je sklenil.
