7. julij 1979
3500 metrov asfalta
V soboto so v Novi Rogozi pri Miklavžu svečano izročili prometu dvanajst na novo asfaltiranih ulic. Vrvico je prerezal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Maribor Vinko Borec, potem ko je o tej široko zastavljeni in uspešno ter hitro izvedeni akciji spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Miklavž Marjan Kotnik. "Včasih so bile organizacije tiste, ki so morale prepričevati občane, da je nujno urediti to in ono, danes pa je stanje drugačno," je povedal v uvodnih besedah. "Danes so občani tisti, ki prihajajo pred organe krajevne skupnosti za ureditev tega ali onega problema. Tako je bilo tudi s to, za nas veliko komunalno akcijo." Opravili so jo s pomočjo samoprispevka krajanov in krajevne skupnosti; zbrali so dve tretjini potrebnih sredstev, eno tretjino pa je prispevala občina. Z asfaltiranjem ulic so tako delno rešili problem prometne povezave v kraju samem in povezave s Ptujsko cesto. Hkrati so omogočili otrokom varnejšo pot v šolo in vrtec.
8. julij 1979
Tropska nevihta ogroža štart
V ameriškem vesoljskem središču Cape Canaveral so v skrbeh, ker so meteorologi napovedali tropsko nevihto za 15. julij, ko bi morali izstreliti ameriški apollo in sovjetski sojuz. V Cape Canaveralu se bojijo, da bi morali zaradi tropske nevihte odložiti izstrelitev ladij. Dvanajst letal bo blizu vesoljske baze "posejalo" drobce steklenih vlaken na nevihtne oblake in tako napravilo zaveso, ki bo apollo varovala pred strelo.
9. julij 1979
Bitka za pšenico
IZREDNI UKREPI ZA SPRAVILO LETINE. POSEBEJ OPOZARJAJO, DA MORAMO VARČEVATI S PŠENICO, MOKO IN KRUHOM. Najpomembnejša gospodarska in družbenopolitična naloga pri nas je sedaj čimprej požeti pšenico. Proizvajalci imajo 16.500 kombajnov, kar bi bilo dovolj, da bi v normalnih okoliščinah poželi pšenico v petnajstih dneh. Razmočena zemlja v žitorodnih okoliših (posledica neurij in visoke gladine rek) pa otežuje ali onemogoča prihod kombajnov na polja. Sekretariat predsedstva zvezne konference SZDLJ je včeraj predlagal izredne ukrepe za spravilo letine. V Vojvodini so doslej poželi 20 odstotkov pšenice v družbenem in 7 odstotkov v zasebnem sektorju. Donosi so desetkrat nižji kot lani, zrnje je zaradi dežja bolj vlažno in ga je treba sušiti, prav sušilnice pa so ozko grlo. Na dan pospravijo le tretjino požetega žita. V Slavoniji je požete še manj pšenice kot v Vojvodini in tudi donos bo manjši. Jeseni smo zasejali s pšenico 13 odstotkov manj površin kot lani. Posebej opozarjajo, da moramo bolj varčevati s pšenico, moko in kruhom. Zato naj peki pri kruhu uporabljajo dodatke, ki bodo podaljšali njegovo trajnost, uporabiti pa je treba deloma tudi kruh, ki je ostal neprodan in podobno. V Vojvodini, Slavoniji in Baranji žanjejo podnevi in ponoči (v svetlobi žarometov).
10. julij 1979
Pri gradnji mariborskega letališča v Skokah skoraj ni zamude
Na gradbišču letališča Maribor v Skokah je živahno. Predvsem pri zidavi letaliških stavb (terminala za potnike, tehnične in energetske stavbe). Kontrolni stolp se že dviga v nebo, tudi stavba za sprejem potnikov in prtljage dobiva obliko. V podjetju letališče Maribor v ustanavljanju so povedali, da so z nekaterimi objekti celo pred določenimi roki - čeprav jim je nekaj časa nagajalo vreme. Poročali smo že, da je asfaltiranih tisoč metrov vzletno-pristajalne steze (ki bo dolga 2500 metrov, na njej bodo lahko pristajala letala tipa DC 9). Že prihodnji teden bodo začeli delavci Slovenija cest asfaltirati še 700 metrov steze, takoj zatem, ko bodo končana vsa dodatna dela (kanalizacija, betonski robniki itd.), pa še preostalih 800 metrov. Kaže, da bo daljša tudi travnata steza za športna letala. Imela naj bi 1.800 metrov (prvotni načrt: 1.200 metrov). Čeprav naložba še ni povsem pokrita (podjetje letališče Maribor v ustanavljanju pospešeno išče denar), naj bi bila otvoritev mariborskega letališča 29. novembra letos. Predstavniki letališkega podjetja se tudi že pogovarjajo o bodočih letalskih zvezah Maribora z jugoslovanskimi in tudi s tujimi letališči. Zelo realne so možnosti, da dobi Maribor stalno zvezo z Beogradom, s Splitom in z Dubrovnikom, pa tudi z letališčem v Frankfurtu (ZR Nemčija). Zanimivo je, da so za letalsko zvezo s Frankfurtom zelo zainteresirana zdravilišča v Radencih, Rogaški Slatini in Dobrni. M.M.
11. julij 1979
Ledeni bič udaril Celje
Celje je bilo včeraj podobno razbiti ladji, ki je doživela brodolom. Celjani so pod vtisom dogodkov stali v skupinah po pločnikih, ocenjevali škodo in se pogovarjali o nesreči, ki jih je zadela. /.../
