28. julij 1975
Turistični veletok skozi Šentilj
Čez šentiljski mejni prehod je zadnja dva dni v tednu prešlo več kot 257.000 domačih in tujih potnikov. Največjo gnečo so imeli v petek, ko je prehod prešlo samo v enem dnevu 123.000 potnikov. Kolone, ki so se v petek in soboto iz ZRN in Avstrije približevale Šentilju, so bile včasih tudi več kot 50 kilometrov dolge. Te dolge kače avtomobilov so nastajale že na južnih zahodnonemških cestah, poročajo, da je na teh cestah vladala prava zmeda. To je že četrti teden, odkar ceste v zahodni Nemčiji, ki vodijo proti jugu, ne zmorejo več prometa. Na šentiljskem mejnem prehodu je bilo treba včasih čakati po dve uri in tudi več, čeprav se je število obmejnih uslužbencev in carinikov potrojilo. Največjo gnečo pa pričakujejo na tem mejnem prihodu v začetku avgusta, ko se bo turistični veletok začel vračati. V prvih šestih mesecih je prešlo obmejni prehod v Šentilju več kot 3,270.000 potnikov. Računajo, da jih bo do konca turistične sezone za nekaj sto tisoč več kot pa jih je bilo lani, ko so zabeležili več kot 7,8 milijona potnikov. S. F.
29. julij 1975
Zastrupljenih tisoč ljudi
V OBRATIH DRUŽBENE PREHRANE V NEKATERIH CELJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH SE JE ZASTRUPILO OKOLI 1000 DELAVCEV. VZROKE ZASTRUPITVE ŠE RAZISKUJEJO. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje se je konec preteklega tedna v obratih za družbeno prehrano v LIK Savinja, Toper in Metka zastrupilo skoraj 1000 delavcev. Večina od teh sicer ni iskala zdravniške pomoči in so se prek sobote in nedelje zdravili doma, nekaj pa jih je moralo k zdravniku. Po nepopolnih podatkih se je zastrupilo v LIK Savinja 243 delavcev, od katerih jih je moralo 11 k zdravniku. V Topru jih je od 319 moralo k zdravniku pet, za skoraj najhujši primer pa gre v Metki, kjer je za grižo zbolelo 57 delavcev. Podatki niso popolni, ker vsi delavci svoje delne zastrupitve s hrano niso prijavili. Zaenkrat je še težko reči, kaj je vzrok te množične zastrupitve. Po nekaterih podatkih je treba vzroke iskati v neustrezni sestavi osebja, ki dela v kuhinjah, saj so v počitniških dneh pravi strokovni delavci marsikje na dopustu. Sanitarna inšpekcija je vrh tega ugotovila, da marsikje v teh obratih kupujejo manjvredna živila pri manjših prodajalcih. Ta živila pa bakteriološko in epidemiološko niso nadzorovana. V primeru Topra menijo, da je vzrok v tem, ker so hrano pripravili že prejšnji dan. Tu namreč kuhinjo popravljajo. Celjski izvršni svet je zaradi zadnje zastrupitve odredil poostreno kontrolo. Tam, kjer hrane ne bodo mogli ustrezno pripravljati sami, jo bodo morali voziti iz samopostrežne restavracije. F. KRAMER
30. julij 1975
Istra se je podvojila
V Istri je letovalo včeraj 186.000 turistov, kar je približno toliko kot ima Istra prebivalcev. Na vsakega Istrana torej pride v teh dneh po en gost. Sicer se je ta podvojitev dogajala tudi v prejšnjih letih, a še nikoli tako zgodaj kot letos. Največ gostov se mudi običajno v Istri sredi avgusta. Samo v Poreču je trenutno 60.000 turistov.
31. julij 1975
Decembra po odseku Hoče - Slovenske Konjice
ZVONE DRAGAN NA GRADBIŠČU AVTOMOBILSKE CESTE HOČE-LEVEC. Storiti je treba vse, da bodo lahko 25 km že zgrajene avtomobilske ceste od Hoč do Slovenskih Konjic odprli za promet konec decembra. Za ta del ceste sicer še ne bo uporabnega dovoljenja, vendar je interes republike, da se predčasno usposobi za promet. Marca ali aprila naj bi odsek ponovno zaprli in opravili še vsa preostala sklepna dela, za kar bodo potrebovali še okrog 50 milijonov dinarjev. Del tega denarja naj bi prineslo tudi ljudsko posojilo, katerega bi razpisali septembra ali oktobra in bi služil tudi za obnovo regionalnih cest. To smo slišali včeraj med obiskom podpredsednika izvršnega sveta SRS Zvoneta Dragana, ki si je skupaj s predsednikom komiteja za promet Livijem Jakominom, direktorjem zavoda za družbeno planiranje SR Slovenije Zdravkom Praznikom, sekretarjem za industrijo Ivom Klemenčičem in direktorjem strokovne službe republiške skupnosti za ceste Lojzetom Blenkušem ogledal gradbišče nove ceste od Celja do Hoč. /.../ M. G.
1. avgust 1975
Osrednji dogodek Titov govor
DANES PODPIS SKLEPNEGA DOKUMENTA — VČERAJ JE GOVORIL TUDI BREŽNJEV. (Od našega posebnega poročevalca) Včerajšnji drugi in hkrati predzadnji dan sklepnega dela konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih je potekal v izrazito delovnem ozračju. Potekal pa je tudi v močno poudarjeni vlogi Jugoslavije. Predsednik Tito, ki je dopoldne predsedoval konferenci, je bil popoldne tudi prvi govornik na njej. Njegov govor (objavljamo ga na zadnji strani) je zapustil pri udeležencih močan vtis. To je bilo opaziti ne le po posebni pozornosti, s katero so spremljali Titove besede, temveč tudi po močnem aplavzu ob koncu govora. V središču pozornosti je bil seveda tudi govor generalnega sekretarja CK KP SZ Leonida Brežnjeva. Voditelj sovjetske delegacije je nanizal vse tiste prvine, ki so jih od njega pričakovali spričo dosedanje aktivnosti s SZ na evropski konferenci. /.../ BRACO ZAVRNIK
