12. maj, 1975
Velik odmev v svetu
Tuje agencije poudarjajo Titovo ugotovitev da smo svojo državo osvobodili sami. Naša proslava 30. obletnice zmage nad fašizmom in Titove besede o dogodkih pred tridesetimi leti na jugoslovanski televiziji imajo velik odmev v svetu. Agencija France Presse poudarja, da je Tito spomnil na zgodovinsko resnico, da so jugoslovanski narodi s svojimi močmi osvobodili svojo deželo. Isto misel poudarja ameriška časopisna agencija. Italijani pišejo, da je bila proslava v Beogradu impozantna, romunski tisk prav tako poudarja tisti del govora, kjer pravi Tito, da smo svojo deželo osvobodili sami, in besede, ko je Tito izrekel priznanje vsem narodom, ki so se borili proti fašizmu. Vodilni sovjetski časniki so objavili dele spominov o pripravi ljudske vstaje, Titovo oceno skupnega delovanja NOV in rdeče armade, skoraj vsi pa objavljajo tudi poročila svojih, pravi agencija UPI, da je pokazala "impresivno modernizacijo" dopisnikov ali agencije TASS o paradi v Beogradu. Za to parado " in da je na strokovnjake naredilo velik vtis orožje domače proizvodnje.
12. maj, 1975
Bilo je kot v mravljišču
Rekord v Radizelu! Še nikoli doslej se na kakšni motoristični prireditvi v Sloveniji ni zbralo toliko gledalcev, kot včeraj, ko je AMD Orehova vas priredilo 3. dirko za svetovno motokros prvenstvo v kategoriji do 125 ccm. Bilo je kot v mravljišču, zmanjkalo je celo vstopnic, kolona avtomobilov se je vila od središča Maribora do Orehove vasi in po oceni direktorja dirke F. Fingušta, se je pod Pohorjem zbralo okoli 40.000 gledalcev od blizu in daleč. Zmagal je Belgijec Rahier, ki je vodil że po prvih dveh dirkah za SP v Franciji in Angliji. Podrobnosti berite na 6. strani.
13. maj, 1975
Komu športni objekti
O tem, da je upravljanje in vzdrževanje športnih ìn športnorekreacijskih objektov v mariborski občini zelo neurejeno, smo že večkrat poročali, prav zaradi tega pa je izvršni svet skupščine občine Maribor temu včeraj posvetil posebno točko dnevnega reda. Ugotovili so, da so problemi med upravljavcem objektov, to je zavodom Stadion, in med uporabniki, neurejeno je financiranje vzdrževanja. Zato je izvršni svet prejel nekaj sklepov, po katerih naj bi telesnokulturna skupnost Maribor do septembra izvedla popis vseh športnih in športnorekreacijskih objektov v občini, ki so namenjeni tekmovalnemu športu in razvijanju telesne kulture. Poleg tega bo morala skupnost kategorizirati objekte po normativih jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo ter izdelati normative za vzdrževanje objektov in ugotoviti njihovo sedanje funkcionalno stanje.
Na osnovi tega popisa bo treba med občinsko skupščino, telesno skupnostjo in nosilci kulturno pravice do porabe objektov doseči sporazum o tem, katere objekte bo vzdrževal zavod Stadion in katere društva in druge organizacije. Zavod Stadion naj bi se v bodoče ukvarjal le z vzdrževanjem športnih in rekreacijskih objektov, če bo še pa naprej obdržal tudi sejemsko dejavnost, bi bilo priporočljivo, da bi imel dve temeljni organizaciji združenega dela eno za sejemske prireditve, drugo pa za vzdrževanje športnih objektov. Stroške vzdrževanja športnih objektov bi morali pokrivati iz ekonomskih cen storitev za njihovo uporabo, če pa bi bile te nižje, bi morala razliko pokriti telesnokulturna skupnost iz svojih sredstev. Pri uporabi športno-rekreacijskih, objektov naj bi tako razliko poleg telesnokulturne skupnosti pokrival tudi proračun občine v okviru predpisov; kadar pa bi te objekte uporabljale šole, naj bi razliko v ceni pokrivale pristojne izobraževalne skupnosti. S temi sklepi, ki so jih podprle tudi mariborske družbenopolitične organizacije, je narejen prvi korak k ureditvi problemov pri upravljanju športno-rekreacījskih objektov v Mariboru, ki jih je nad 70, in gospodarjenju z njimi. N.S.
16. maj, 1975
Naših 30 let!
Morda smo tokrat nekoliko neskromni, če pravimo naših 30 let. Pri tem mislimo na tri desetletja obstoja in izhajanja Večera, tega danes največjega popoldnevnika. S praznovanjem te naše obletnice se pridružujemo vsem dejavnostim in manifestacijam ob velikem jubileju naših narodov in narodnosti - trideseti obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom.
Naš časnik - prva številka je izšla že 9. maja 1945 - se je od vsega začetka s pisano besedo vključil v tolmačenje nalog OF ob osvoboditvi in pri obnovi razrušene domovine. S svojimi sodelavci in s svojim delovanjem je doživljal preživljal in odseval vse vzpone in padce, vse radosti vedno novih in novih delovnih zmagah, vse zgodovinske mejnike v našem povojnem družbenem razvoju in socialistični preobrazbi.
· Pripravila Andreja Kutin
