28. april 1975
Pol Ptuja na pohodu
Praznik, kakršnega Ptujčani ne pomnijo. Ptujčani so proslavili 30-letnico osvoboditve pri spomeniku Lackove čete v Mostju, kamor je v soboto po 14 km dolgi poti peš krenilo iz Ptuja blizu 6.000 ljudi. Na veliki proslavi, kakršne Ptuj ne pomni, je govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, zaslužnim občanom so podelili priznanja OF ter sprejeli v zvezo komunistov 80 mladih članov. J. S. Foto: S. KOSI
28. april 1975
Naših 30 let
Trideset let izgradnje Maribora v osvobojeni domovini je dolga doba, polna naporov in uspehov, včasih pa tudi neuspehov. To je pot zmagovite socialistične revolucije, ki so jo narodi Jugoslavije izbojevali hkrati z nacionalno osvoboditvijo. Maribor je bil in je delavsko mesto. Zato je njegova vloga v izgradnji samoupravnega socializma toliko odgovornejša in pomembnejša. Zato je bil interes delavskega razreda v snovanjih in akcijah v našem mestu vedno močnejši. Maribor je v tridesetih letih potrojil število svojih prebivalcev. Ta nagla rast je posledica hitrega razvoja gospodarstva, zlasti industrije. Mariborska industrija je v prvem povojnem obdobju nosila na svojih ramenih težka bremena nagle industrializacije države in je veliko pripsevala za skupni razvoj. Zato je bil njen razvoj v nadaljnjem obdobju počasnejši. Šele po 21. seji CK ZKJ in 29. seji CK ZKS, ki sta obračunali z mnogimi negativnimi pojavi in dali močan poudarek razvoju proizvodnje, so bili ustvarjeni pogoji za hitrejši razvoj mariborskega gospodarstva. Kljub nekaterim večjim integracijam v sedanjem obdobju, boljšim programom in uspešnim novim investicijam je pred nami še veliko dela. Ožje se mora povezali še vedno preveč razdrobljeno gospodarstvo, s skupnimi naložbami je treba odpirati nova delovna mesta, ustvarjati višji narodni dohodek. Potrebne so pogumnejše poslovne odločitve, smelejše uveljavljenje v širšem prostoru. /.../ Predsednik skupščine občine Maribor VITJA RODE.
29. april 1975
Z vilami nad nesnago
V akciji čiščenja desnega brega Drave, ki sta jo skupno pripravili krajevni skupnosti Maks Durjava in Franc Zalaznik-Leon, je sodelovalo nad 150 mladih, vojakov in krajanov. Očistili so velik del desnega brega in končali akcijo blizu Mariborskega otoka. Skupno so nabrali 250 kubikov odpadkov in vozila Snage so jih morala odpeljati kar petdesetkrat. Sedaj ko je breg očiščen, bosta odbora za varstvo okolja pri obeh krajevnih skupnostih, vsak na svojem področju, budno skrbela, da bo breg ostal čist tudi v prihodnje. Vsakega, ki bo odlagal tu smeti, nameravajo na osnovi občinskega odloka predati sodniku za prekrške. Predvidene kazni za tiste, ki odlagajo smeti in odpadke na nedovoljenih krajih, niso majhne in bodo brezbrižnežem precej osušile denarnice. J.Š.
30. april 1975
Univerza v Mariboru
IZ GOVORA PODPREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA DR. AVGUŠTINA LAHA NA SKUPNI SEJI VSEH ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Učinkovitost visokošolskega vzgojnoizobraževalnega dela se je v minulih desetih letih občutno poslabšala in nismo uspeli zadovoljiti družbenih potreb in pričakovanj. O razmerah na tem področju so vse pogosteje kritično razpravljali v družbenopolitičnih organizacijah in v gospodarstvu, je dejal dr. A. Lah v uvodu svoje obrazložitve o predlogu novega zakona v visokem šolstvu. /.../ S podporo tega zakona, je nadaljeval dr. A. Lah, bomo na Slovenskem dobiti drugo univerzo — v Mariboru. V tem mestu že deluje več visokih in višjih šol, z njimi pa je povezana tudi visoka šola za organizacijo dela v Kranju. Vse te šole so nastajale ob neposredni podpori in mentorstvu Ijubljanske univerze. Sedaj se bosta obe univerzi osnovali na novo na podlagi svobodne opredelitve in samoupravnega sporazuma vseh višjih in visokih šol ter bosta po tem zakonu imeli nekoliko drugačno vlogo, kot jo je imela doslej slovenska univerza. /.../ F.Š.
30. april 1975
Ponosni smo na tisto, kar smo dosegli pod Titovim vodstvom
Delavskemu razredu, delovnim ljudem mest in vasi, borcem narodnoosvobodilne vojne, mladini, pripadnikom oboroženih sil in varnostnih organov - vsem državljanom socialistične federativne republike Jugoslavije čestitamo k prvemu maju, mednarodnemu prazniku dela in solidarnosti delavskega razreda. V novejši zgodovini naših narodov in narodnosti pomenijo minula tri desetletja najdaljše obdobje miru in varnosti, obdobje, v katerem je s požrtvovalnim delom naših delovnih Ijudi nastajala nova, socialistična, samoupravna, neuvrščena Jugoslavija, skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Delavski razred, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše dežele so lahko ponosni na ustvarjalne dosežke, resnični razcvet naše dežele, na pridobitve družbene, materialne in kulturne preobrazbe, ki so jih dosegli pod vodstvom ZKJ s tovarišem Titom na čelu. /.../
