Ko bi bili vsaj lepi! Misel, ki se te dni utrne kakšnemu utrujenemu staršu sredi agonije iskanja, kje v državi še tiči kak labubu. Zagotovo ste jih že opazili. Uhate zverinice bingljajo s torbic in nahrbtnikov, pasov in celo klobukov. Potem ko so skoraj čez noč postali mrzlično bolj iskani od rečnega zlata in kripto zaslužka, so se naselili v skoraj vse prodajalne, v originalni ali ponarejeni različici, lažja dostopnost je - kot smo videli že neštetokrat - ekskluzivnost nekoliko ohladila, a še vedno se zdi, da si vsak želi svojega. Ne samo otroci.
Ne glede na to, ali se vam zdijo prikupni, čudni ali celo nekoliko čudaški – skoraj zagotovo ste že slišali za plišaste pošastke labubu, ki so postale globalna senzacija. Ta pravljična figura, ki jo je ustvaril kitajski proizvajalec igrač Pop Mart, je osvojila svetovne trge in srca slavnih, med katerimi so Rihanna, Dua Lipa, Kim Kardashian in Lisa iz skupine Blackpink.
Navdušenje ni omejeno le na zvezdnike – od Šanghaja do Londona se pred trgovinami ustvarjajo dolge vrste, včasih pride tudi do prerivanj. "Občutek dosežka je neverjeten, ko ti ga uspe dobiti v tako močni konkurenci," je za BBC povedala oboževalka Fiona Zhang. "Vsi jih imajo, ampak nimam še tistega, ki si ga najbolj želim," doda mariborska devetošolka Alina, ki pravi, da skoraj ni sošolke, ki ne bi imela svojega labubuja. Iz tujine ji ga je prinesla mama, a ne bi želela ostati le pri enem. Pa tudi barva njenega ji ni všeč.
Fenomen labubujev je v zadnjem letu skoraj potrojil dobiček podjetja Pop Mart in po mnenju nekaterih celo okrepil kitajsko gospodarsko moč, ki so jo pandemija in napeti odnosi z Zahodom nekoliko oslabili.
Kaj pravzaprav je labubu
Labubu je hkrati fiktivni lik in blagovna znamka. Ime samo po sebi nima posebnega pomena; gre za lik iz serije igrač The Monsters, ki jo je ustvaril hongkonški umetnik Kasing Lung. Plišasta telesa z vinilnimi obrazi so prepoznavna po koničastih ušesih, velikih očeh in nagajivem nasmešku z devetimi zobmi. Internet je glede slednjega razdeljen – eni ga imajo za prikupnega, drugi za bizarnega.
Po besedah uradne spletne strani Pop Mart je labubu "dobrosrčen in vedno želi pomagati, a pogosto nehote doseže nasprotno". Pojavlja se v več serijah, kot so Big into Energy, Have a Seat, Exciting Macaron in Fall in Wild. Svet labubujev vključuje še druge like, kot so voditeljica plemena Zimomo, njen fant Tycoco in prijatelj Mokoko.
Ekstaza ob odpiranju "slepe škatle"
Velik del prodaje labubujev temelji na tako imenovanih slepih škatlah, kjer kupec šele ob odprtju odkrije, katero figurico je dobil. Pop Mart je leta 2019 pridobil pravice za Labubu in od takrat prodaja narašča. Podjetje je leta 2011 začelo kot raznovrstna trgovina v Pekingu, podobna poceni prodajalnam, ki jih poznamo tudi pri nas, leta 2016 pa je lansiralo prvo serijo igrač Molly.
Prava rast je prišla z labubujem, kar je podjetju omogočilo vstop na hongkonško borzo decembra 2020. Delnice so v zadnjem letu zrasle za več kot 500 odstotkov. Danes Pop Mart deluje v več kot 30 državah, z več kot 2000 avtomatskimi "roboshop" kioski, pri čemer so zaradi velikega povpraševanja nekateri začasno ustavili prodajo. Prihodki zunaj Kitajske so leta 2024 prispevali skoraj 40 odstotkov celotnega prihodka podjetja. Kitajski carinski organi so pred kratkim zasegli več kot 70.000 ponarejenih labubujev.
Labubu je mednarodni fenomen postal šele po pandemiji, ko je kitajska družba iskala čustveni pobeg in zabavo. Fiona, ki živi v Kanadi, pravi, da je prvič slišala za labubuja od filipinskih prijateljev leta 2023. "Večja ko je priljubljenost, bolj si ga želim," pravi.
Cena je relativno dostopna: v Sloveniji ga dobite za okoli 25 evrov, kar je primerljivo z nakupom modnega dodatka, z nekaj iskanja najdete tudi cenejšega. Čez lužo boste za osemcentimetrsko figurico plačali okoli 15 dolarjev, vroče želeni primerki iz "mega" kolekcije pa stanejo tudi do 1000 dolarjev. Junija so 1,2 metra velikega zelenega labubuja na dražbi v Pekingu prodali za 170.000 dolarjev. Nastaja tudi kratki animiran film. Podjetje Pop Mart je medtem postalo najmlajša zvezda na seznamu kitajskih milijarderjev, saj so vrednost podjetja junija ocenili na okoli 21 milijard dolarjev.
Popularnost je dodatno pospešila objava tajske K-pop zvezdnice Lise na Instagramu aprila 2024, sledili pa so Rihanna, Kim Kardashian in David Beckham. Sedaj so labubuji vidni skoraj povsod – na družbenih omrežjih, pri prijateljih, sodelavcih ali mimoidočih.
Luka, ki kliče demone potrošništva
Pravi razlog priljubljenosti teh lutk je težko pojasniti. Gre za kombinacijo pravega trenutka, vizualne atraktivnosti in interneta. Po mnenju kitajske tiskovne agencije Xinhua Labubu "kaže privlačnost kitajske ustvarjalnosti, kakovosti in kulture v jeziku, ki ga svet razume".
Fenomen labubuja je tudi primer uspešnosti kitajskih podjetij kljub skeptičnosti Zahoda – s prepoznavnostjo blagovne znamke, prodajo in medijsko prisotnostjo so ti izdelki postali globalno nepogrešljivi. Velik del privlačnosti labubuja je v slepih škatlah in elementu presenečenja, kar pospešuje prodajo, saj si potrošniki želijo odpreti čim več škatel in čim večkrat doživeti presenečenje. Desmond Tan, dolgoletni zbiratelj, pravi, da je iskanje posebnih "chaser" figuric v škatlah izjemno zadovoljujoče. "Če dobim želeno figurico v enem ali dveh poskusih, sem zelo srečen," pravi. Danes obstaja že več kot 300 različnih labubujev.
"Večja ko je priljubljenost, bolj si ga želim"
Letos so člani Svetovne federacije v Rusiji, med njimi Ekaterina Altabajeva in Tatjana Buckaja, predlagali prepoved prodaje labubujev. Kot razlog so navedli "strašljiv videz" lutke in njen morebitni negativni vpliv na duševno zdravje otrok, poleg tega so opozorili na odsotnost oznak v ruskem jeziku na embalaži. Podobno so oblasti v Kurdistanu zasegle več kot 4000 lutk in uvedle prepoved, saj naj bi igrača slabo vplivala na vedenje otrok in privabljala "demonične duhove". Za te trditve znanstvenih dokazov ni bilo.
Z nakupom do nadnaravne izkušnje
Labubu je povezan tudi s teorijami zarote, kar povezujejo z antičnim mezopotamskim demonom Pazuzu, predvsem zaradi ostrih zob in skrivnostnega videza. Te teorije so postale priljubljene na platformah, kot sta Tiktok in Reddit, nekateri uporabniki pa trdijo, da so doživeli nadnaravne izkušnje, in so celo javno uničevali svoje lutke. Pakistanska igralka Miši Kan je prav tako izrazila skrb, da lutke lahko privabljajo negativno duhovno energijo ali džine. Oblikovalci in kulturni analitiki so te trditve zavrnili, saj pojasnjujejo, da lik črpa iz evropskega, nordijskega folklornega izročila in ne vsebuje okultnih simbolov.
Način prodaje lutk kritizirajo zaradi spodbujanja pretirane potrošnje in čustvene odvisnosti preko umetno ustvarjenega pomanjkanja in ekskluzivnosti. Kritiki opozarjajo, da ta pristop vodi v obsesivno zbirateljstvo, finančno izkoriščanje in spodbujanje materialističnih vrednot. Nekateri novinarji so kulturo oboževanja labubuja označili kot odraz sodobnega potrošniškega idolizma.
Gre za kombinacijo pravega trenutka, vizualne atraktivnosti in interneta
Labubu tako ni le igrača, ampak kulturni fenomen, zbirateljski izziv in gospodarski uspeh – vse združeno v majhni nagajivi pošasti. K razširjenosti trenda so seveda močno prispevala družbena omrežja, predvsem Instagram in Tiktok, ki vsake toliko sprožijo kakšno globalno potrošniško manijo. Te sicer niso nič novega. Če ste odraščali v devetdesetih, se zagotovo še spomnite mrzličnega zbiranja obeskov, plastičnih dud, dinozavrov, tamagočijev in drugih trendov, ki so večinoma prišli prav s Kitajskega, eno zadnjih največjih iskalnih mrzlic pa je sprožila globalna obsedenost s tako imenovano dubajsko čokolado, zaradi katere danes pistacijo najdemo v skoraj vsem, od čokolad do sladoledov in likerjev. Svet in splet pa medtem že čakata na nov potrošniški trend, ki zagotovo ni daleč.
