V klimatologiji so najpomembnejše krivulje tiste, ki kažejo scenarije dviga temperature glede na predvidene izpuste toplogrednih plinov. Osnovni scenariji so trije. Prvi in najbolj optimističen predvideva, da se bo globalno ozračje do konca stoletja ogrelo za 1,5 stopinje Celzija, ta omejitev je zapisana tudi v pariškem podnebnem dogovoru.
"Ta se imenuje scenarij Rcp 2.6 in sledi pariškemu sporazumu. Številka na koncu, torej 2.6, pomeni, koliko dodatne energije več bi dobili od Sonca ob koncu stoletja zaradi učinka tople grede. Ampak sedaj je jasno, da tega scenarija skoraj gotovo ne bomo dobili. Do zdaj smo analizirali še dva dodatna, to se pravi Rcp 4.5, ki je zmerno optimističen in predvideva, da bi vsaj nekje v sredini stoletja vsaj malo zamejili izpuste toplogrednih plinov in bi potem proti koncu stoletja dosegli neki plato, ki bi se obdržal do konca stoletja. Tretji scenarij je pesimističen, torej scenarij biznis as usual, brez ukrepanja in zniževanja emisij. To je scenarij Rcp 8.5. Razlike v energijah in posledično tudi dvigih temperatur so velike. Najbolj očitne spremembe so temperaturne in po tem pesimističnem scenariju bo temperatura praktično še naprej naraščala linearno, skoraj eksponentno. A ne more naraščati v nedogled. V nekem daljšem časovnem pogledu se mora nekje ustaviti, kajti tudi ljudje praktično teh temperatur ne bomo več mogli preživeti. Nekateri deli sveta bodo nenaseljeni.
Tudi po zmerno optimističnem scenariju, kjer pričakujemo dvig za še kakšno stopinjo do dve, bodo kar drastične spremembe, sploh kar se tiče tropskih noči ali pa vročih dni. Tropska noč je tista, ko se praktično celo noč temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija in je spanje ponoči zelo oteženo, vroč dan pa je, ko je temperatura nad 30 stopinj Celzija. Število takih dni se bo zelo povečalo, tudi za kak mesec dni ob koncu stoletja bo več takšnih dni, kakor jih imamo že sedaj. Ljudje radi mislijo, ko bodo ob tako visokih temperaturah tudi v notranjosti rasle palme, na primer v Celju pa v Mariboru, ampak ne, podnebni tip se vseeno ne bo spremenil, samo temperature bodo višje, količina padavin bo še vedno ostala dokaj enaka. Tudi pozimi se bo dokaj ohladilo in palme pač niso prilagojene na take razmere. Pozimi bi ob vdoru hladnega zraka pozeble. Palme še vedno ostanejo morju, saj morje dovaja toploto tudi čez zimo."
A to ni vse, podnebni modeli in scenariji, ki jih uporabljamo danes, so stari okoli deset let. Četudi so se izkazali dobro in so dobro napovedali dogajanje, za kar imamo sedaj praktične dokaze, so zastareli. "Sedaj, ko imamo prikrivno območje z meritvami, opažamo, da so meritve res na zgornjih robovih možnih sprememb. Ravno zato je mednarodni panel za podnebne spremembe, poznan pod kratico IPCC, sedaj posodobil te scenarije. Sedaj se izračunavajo novi modeli do konca stoletja in v prihodnjih, verjetno ne takoj prihodnje leto, ampak v prihodnjih petih letih že lahko računamo, da bomo tudi v Sloveniji dobili vse te scenarije," pravi Medved.
Gre za veliko delo z neverjetno količino vhodnih podatkov in zato pride prav tudi pomoč superračunalnikov. Koliko dela je v ozadju teh nekaj krivulj v resnici? "Marsikdo ne ve, kakšna je količina podatkov. Na koncu je res videti samo nekaj krivulj, ampak moramo se zavedati, da gre za dnevne podatke od leta 1980, to je že zelo veliko vrstic, in potem je v Sloveniji približno 180 modelskih celic, torej moraš vse vrstice pomnožiti z vsemi temi celicami, hkrati pa ne zadostuje en model, znotraj enega scenarija rabiš več modelov, imamo približno šest modelov, za vsakega pa še tri različne scenarije, tako da ... Količina vseh teh podatkov se povečuje in potem so tukaj še različne spremenljivke, kot so povprečna temperatura, najvišja temperatura, najnižja temperatura, padavine, transpiracija ali izhlapevanje, sončno sevanje, relativna vlaga, hitrost vetra ... Količina podatkov je res enormna." Na agenciji za okolje si pri teh izračunih pomagajo s superračunalnikom: "Arso ima svoj superračunalnik, ki je primarno namenjen za izračun našega meteorološkega modela Aladin za vremensko napoved, ampak takrat, ko se vremenska napoved ne izvaja, lahko računamo tudi ostali," se smeji Medved. Pomaga tudi "mariborski" superračunalnik Vega, a večinoma pri modelih za napovedovanje vremena.
