Anže Medved ni le vremenoslovec, je nekak vremenoslovec plus, tak z dodano vrednostjo. Le en primer - s kolesom je denimo obiskal že dober del vremenskih postaj, vsaj 40 do 50, tudi tisto na Uršlji gori, Nanosu in Krvavcu. "Zadnji del je bil res malo naporen," se smeji, ko opisuje vzpon na Krvavec. Ampak na agenciji so ugotovili, da imajo malo fotografij vremenskih postaj, on rad kolesari in je pričel nabirati kilometre z namenom. Znanost razlaga preprosto in zanimivo, jasno in s strastjo. A o znanosti več kasneje.
Višina, ne količina padavin
Najprej zavijemo na vrh vrta k vremenski in padavinski postaji. Ta dan dela od doma, tudi on potrdi, da je eden od zadnjih lepih dni, preden bo spet sneg, a da ne bo tako hudo kot na usodni petek. Na domačem vrtu stojita postaji za meritve: vremenska - tista bela hiška na visokem stojalu, ki jih poznamo vsi in mora biti obrnjena proti severu - in padavinska postaja. V merilnem valju je voda, tokrat za demonstracijo iz vodovoda, in brez pretiranega uvoda Medved že razlaga: "To, kar izmerimo, je v bistvu isto kot en liter na kvadratni meter. Na primer, če imamo 9,5 mm padavin, je to isto, kot da bi padlo 9,5 litra na en kvadratni meter, zato tudi meteorologi rečemo, da merimo višino padavin, ne pa količino." Ja, nam novinarjem pa se rade zapišejo količine padavin in ne višine. "Ja, ja, mi meteorologi govorimo o višini padavin in en milimeter padavin je en liter na kvadratni meter," se smeji Anže Medved, kar je nasploh njegova značilnost, smeh namreč.
Vremensko postajo je postavil sam, kar lahko stori vsak, ki ga to zanima, in potem tudi odčitava meritve. Padavinsko sem dobil kasneje, nasledil sem jo od gospoda iz Vojnika. Parametre se odčita samo zjutraj, v zimskem času ob sedmih, v poletnem pa ob osmih." Na glavnih klimatoloških postajah se odčita trikrat na dan, v Mariboru je na letališču in na Vrbanskem platoju, kjer skrbi zanjo profesor iz bližnje šole. Glavne postaje pa so še na letališčih, v Bežigradu v Ljubljani in na Kredarici. Ostale so že večinoma ukinili, ker ni več opazovalcev. Ni več ljudi, ki bi to delali.
Ampak zakaj v dobi svetlobnega napredka informacijske in vse ostale tehnologije sploh še meriti na klasičnih merilnih postajah? Čeprav se zdi komu danes tako početje precej primitivno, Medved poudari pomen klasičnih vremenskih postaj: "Klasične meritve so zelo pomembne, ker dajejo vseeno neki back up samodejnim meritvam, pri samodejnih meritvah nikoli ne veš, kdaj bodo začele odstopati. Medtem ko klasiko zmeraj lahko izmeri še človek in potem vidiš, kje začne odstopati. Zato je v bistvu še vedno poudarek na klasičnih meritvah, sploh kar se tiče klimatologije. Kar se tiče vremena, je že res, da so samodejne postaje dovolj za napovedovanje, kar se tiče pa analiz, so pa zelo pomembne tudi klasične postaje. V Sloveniji so samodejne postaje na 170 lokacijah, če vključimo še klasike, pa smo že blizu 300 lokacijam."
Še vedno bodo prodori s severa
Podnebne spremembe tudi vremenoslovci danes raje povežejo z izrednimi dogodki, kot je to bilo nekoč. V hipu, ko smo stali na vrtu v Vojniku v že prijetno toplem soncu, je Anže Medved že napovedal zelo verjetno zmrzal v četrtek. "Ravno sedaj smo v pričakovanju izrazitega prodora hladnega zraka. Pomlad bo za kratek čas spet zamenjala zima. V poletnem času se počasi opaža, da je padavinskih dogodkov manj, količina padavin, ki pade, pa pade v krajšem času, to se pravi v močnejših nalivih. Celo tako, da v tej merilni posodi včasih že kar zmanjka prostora za padavine in se začne počasi deževnica izlivati preko roba. To se sicer zgodi v res ekstremno močnih padavinah. Pozimi je vse manj padavin v obliki snega, več v obliki dežja. Ampak, seveda, ta zadnja zima je še vedno dala nekaj od sebe in v tej zimi smo vseeno imeli kar nekaj dni snežno odejo," našteva osnove spremenjenega podnebja Medved.
Dolga leta smo v bistvu morali tudi novinarji, predvsem pa znanstveniki, ljudi prepričevati, da podnebne spremembe so. Je danes kaj drugače? Kolikokrat še vedno slišite tisto "Glej, glej, sneg je, kje so zdaj tvoje podnebne spremembe?" Medved: "Praktično vsakič, ko pade sneg. Zmeraj je komentar, kje so zdaj podnebne spremembe, saj zunaj sneži. Ampak fora podnebnih sprememb ni, da ne bo snežilo ali pa kaj takega, ampak predvsem, da bo vedno manj takšnih dogodkov. Mi smo na taki legi, kjer so še zmeraj prodori s severa. In tudi v zelo segretem podnebju bodo, če bo seveda še led na severu Evrope, še vedno prodori hladnega zraka. Tudi če se bo Slovenija še segrela, bomo še vedno lahko imeli kakšno tako hudo snežno epizodo, kot smo jo imeli sedaj v Podravju."
Ampak Slovenija se segreva hitreje od Evrope, Evropa pa hitreje od svetovnega povprečja. Za koliko se je do zdaj segrela Slovenija in kakšne so napovedi ob nekem zmernem scenariju? "Slovenija se tam od 70. let dalje segreva z linearnim trendom že več kot 0,5 stopinje Celzija na desetletje. Mi smo v zmernem pasu, kjer se podnebne spremembe najbolj odražajo v sodobnem času. Slovenija se na splošno zelo hitro segreva, tako kot se tudi Evropa: gre sicer za praktično samo nekaj desetink več kot Azija ali pa Severna Amerika, tako da je segrevanje precej enotno. Kot klimatologi skorajda ne bi rekli, da so to razlike, res pa je, da se severna polobla bistveno hitreje segreva kot južna. Na severni polobli imamo namreč več kopnega in kopno se na splošno hitreje segreva kot oceani, žal pa oceani bolj akumulirajo toploto in to se bo poznalo v kasnejših dobah še bolj. Oceani delujejo kot nekakšne baterije - zdaj shranjujejo to energijo in potem jo bodo oddajali nazaj v atmosfero."
Demonstracijo te energije smo videli tudi v avgustovskem neurju, ki je povzročilo poplave leta 2023. Koliko takih ekstremnih dogodkov še lahko pričakujemo? "To je zelo težko predvideti, ampak vseeno; če imamo zelo toplo ozračje, lahko pričakujemo več ekstremnih padavinskih dogodkov, kajti zrak pri višjih temperaturah lahko vase sprejme več vodne pare, vodna para pa je gorivo za nastanek močnih neurij in obilnih padavin, posledično pa poplavnih dogodkov. Ti poplavni dogodki se bodo verjetno še stopnjevali, sploh v poletnem času hudourniške poplave. V poletnem času bomo imeli dva ekstrema, eno leto sušno stanje, naslednje leto pa poplavno. In tudi takrat, ko imamo sušno stanje in pade manjša količina padavin, ampak v zelo kratkem času, lahko to izzove hudourniške poplave, tako da tudi takrat, ko imamo res sušna obdobja, lahko nastanejo hudourniške poplave."
Začelo se je na tistem hribu
Poplave, kot smo jih imeli leta 2023, se lahko spet ponovijo, a kdaj, se seveda ne da določiti. "Če se bo ponovilo takšno stanje, da bomo imeli zelo toplo morje in prodor hladnega zraka iz Alp, ki bo sproduciral sekundarni ciklon v Sredozemlju, sploh v poletnem času, to se pravi konec avgusta, se lahko pripravimo spet na kakšno takšno epizodo," pravi Medved.
Delam kot klimatolog, meteorolog, prognostik in pa tudi kot TV-napovedovalec na nacionalni televiziji. Praktično tri stvari hkrati, v tujini bi pač za to bili trije
Iz družinske hiše v Vojniku so lahko "iz prve vrste" opazovali nevihtno vreme, ki je povzročilo poplave leta 2023, v ozadju se vidi vrh Pece, za sedaj še prekrit s snegom. V gozdu na nasprotnem bregu so še sedaj podrta drevesa, tudi prišleku je jasno, da je gozd poškodovan. Domačin vremenoslovec se dobro spominja dogodkov: "Tam gor nad Paškim Kozjakom se je začela tvoriti tako imenovana supercelica, to se pravi močna nevihtna celica, ki je potem sicer potovala proti Velenju, ampak je, preden je prišla do Velenja, zavila sem in potovala po tej dolini. Začelo se je tam blizu med Lembergom in pa Novo Cerkvijo na tistem hribu, bilo je, kot da bi se utrgal oblak. Zelo velika količina dežja je padla in nastal je tako imenovani downburst, temu rečemo zelo močan nevihtni piš. To si lahko predstavljate, ko vedro vode obrnete in pljuskne na tla zelo velika količina vode. Recimo, da pade na tlak in pihne na vsako stran. Praktično pihne na vse strani in to so bili izjemni sunki. Na moji postaji sem izmeril hitrosti skoraj 130, morda celo 140 kilometrov na uro. Vse hiše v naselju je vsaj malo poškodovalo, strešniki so začeli padati, veliko je bilo podrtega drevja, kar se še vidi, sploh zdaj spomladi.
Potem ko je ta velika količina padavin padla, je še zelo močno odreagirala Hudinja, in ker nima praktično kam odteči, je samo narasla. Tako je hkrati poplavljala še Hudinja, tale travnik je bil čisto pod vodo."
Veliki projekti skozi podnebno presojo
Na vse skupaj bi se dalo bolje pripraviti, veliko govorimo zdaj sicer o blaženju, ampak vseeno tudi o odpornosti. Najprej se moramo pač prilagoditi podnebnim spremembam, hkrati pa moramo začeti čim prej tudi blažiti, torej zniževati količine izpustov ogljikovega dioksida. Prva bojna črta podnebnih sprememb je vseeno prilagajanje, gradnjo je treba prilagoditi tako, da bo odporna na močna neurja, močne sunke vetra, manj na sneg kot na res te močne sunke vetra in pa neurja s točo. Medtem bo v kmetijstvu treba začeti uporabljati take sorte, ki bodo odporne na poletne suše, ker poleti bo večja verjetnost za sušne dogodke kot pa poplavne, in se hkrati prilagoditi na to, da pač narava zdaj odreagira prej. Vsa vegetacija že sedaj ob koncu februarja, v začetku marca že začne prihajati na dan, ampak sedaj so še vedno prodori hladnega zraka.
Se mu zdi, da ljudje slišijo, poslušajo, tudi razumejo, da se podnebje spreminja, da se bo treba prilagoditi? Kolikokrat za nasvet vprašajo stroko? "Pri nas na agenciji vidimo, da pri vseh teh res velikih nacionalnih projektih, kakor je bil drugi tir ali pa kakšne obnove avtocest, širitve avtocest, res pride do nas povpraševanje, da jim pripravimo podnebne podlage, torej, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. Kaj se pa potem s temi podatki naprej zgodi, pa žal mi nimamo vpogleda. Mi jim za tisto traso pripravimo podatke - recimo kakšen bo dvig temperature do sredine stoletja, za koliko se bodo povečali nalivi ... Tako lahko dimenzionirajo odvodnjavanje ali pa strukturo ceste," odgovarja Anže Medved.
Ima Slovenija dovolj razvito podnebno znanost? "Imamo že marsikaj preračunanega, praktično vse naše podlage sproti posodabljamo, gledamo, kaj delajo kolegi v tujini, in to iz njihovih praks potem prenašamo tudi k nam. Obiskujemo meteorološke konference, kjer sodelujemo tudi z ostalimi nacionalnimi službami, kar se tiče meteorologije. Znanja je dovolj, je pa res, da je resursov pri nas bistveno manj kot v tujini. Če dam za primerjavo - praktično vsi meteorologi, ki smo zaposleni na Arsu, bi lahko bili samo en oddelek klimatologije v eni večji meteorološki instituciji v Franciji ali pa na Norveškem. In mi multitaskamo, opravljamo več nalog hkrati - jaz delam kot klimatolog, meteorolog, prognostik in pa tudi kot TV-napovedovalec na nacionalni televiziji. Praktično tri stvari hkrati, v tujini bi pač za to bili trije. Kar se tiče resursov, smo malo omejeni, smo le majhna država. Študentov meteorologije primanjkuje, praktično za vsakega študenta se moramo kar boriti."
