Proza Mareta Cestnika je bila v prvem obdobju njegovega ustvarjanja neogibno zaznamovana z raziskovanjem in okušanjem sveta, torej s potovanji v daljne kraje in na druge celine, in se je šele kasneje obrnil tudi k svetu, ki mu je kot Slovencu in slovensko pišočemu avtorju prostorsko najbližji, dogajanje v njegovem najnovejšem delu, zbirki novel Zmagoslavci, pa je postavljeno tako rekoč v karanteno. Sicer ne ravno točno takšno, kot smo jo preživljali to pomlad, knjiga je pač nastala že prej, ko se nikomur od nas niti sanjalo ni, da bo kdaj čas epidemije doživljal na lastni koži. Vendar pa lahko tudi Zmagoslavce beremo skozi optiko tega posebnega časa, ki je prinesel priložnost, da na novo premišljujemo o samoumevnostih, ki so izginile čez noč, je na portalu Dobre zgodbe zapisala Nela Malečkar.
