(ANALIZA) Kockanje z nadarjenimi: Zakaj bi bilo treba urediti sistem štipendiranja nadarjenih

O zapletih pri Zoisovih štipendijah, ki so namenjene nadarjenim dijakom in študentom, pišemo že vrsto let - in v vsem tem času se ni dosti spremenilo. Tudi letošnje šolsko in študijsko leto piše podobne zgodbe. Zakaj je brez štipendije ostala nadarjena glasbenica in zakaj so brez nje ostali številni drugi učenci in dijaki, ki so se udeležili različnih tekmovanj? Zakaj na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije nenehno spreminjajo pogoje za pridobitev štipendije, in to tako, da jim učenci in dijaki ne morejo več zadostiti, ko za nazaj ne morejo spremeniti, koliko in katerih tekmovanj so se udeležili? Večini preostane le še tožba, saj na štipendijskem skladu oziroma na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti pritožbe serijsko zavračajo. Kot pripovedujejo naši sogovorniki, pa je sodna pot zelo dolga. Kakšen smisel ima, da se nadarjeni ukvarjajo s tožarjenjem, namesto da bi razvijali svoje potenciale?

Iz vsebine:

- Skrajno smo razočarani nad tem, da ljudi pustijo čakati in ne urejajo področja dela z nadarjenimi.

- Osnovni problem sistema podeljevanja Zoisovih štipendij je, da četudi učenec oziroma dijak prebere brošuro in vse informacije na spletni strani štipendijskega sklada ter ministrstva za delo, nima nobenih informacij o tem, katera priznanja bodo, poleg ustrezne povprečne ocene, veljavna in katera ne.

- Za razvoj ustvarjalnosti, nadarjenosti bi bilo mnogo boljše, da bi neposredno financirali dejavnosti, ki bi razvijale talent.