Ministrica za zdravje ima problem, čeprav je še včeraj delovala, kot da ima vse pod kontrolo. To, da se je zaposlena v njenem kabinetu "izločila iz vseh zadev" dan po tem, ko je postala dekanica nove fakultete za psihoterapijo, pač ne more rešiti zapleta. Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je namreč že zdavnaj napisan in povsem na koncu zakonodajnega postopka. Tudi napovedani pogovor z Mojco Zvezdano Dernovšek o vseh okoliščinah ne more veliko spremeniti. Ne nazadnje, zakaj ga Valentina Prevolnik Rupel ni opravila takoj, ko je bila seznanjena s situacijo, če ta daje videz konflikta interesov in pristranskosti? Zakaj je pogovor napovedala šele, ko je informacija o dvojni vlogi psihiatrinje zaokrožila v medijih? Zakaj KPK že ni bila in šele bo obveščena o primeru? Bo obveščen tudi inšpektorat za javni sektor?
Že dejstvo, da je Mojca Zvezdana Dernovšek v kabinetu ministrice zaposlena za 20 odstotkov delovnega časa, nakazuje na to, da je tam s točno določenim namenom, s točno določeno nalogo – da poskrbi za zakon o psihoterapevtski dejavnosti. In, kot kaže, je dobro poskrbela za vse, ki v nizkem štartu čakajo, da se raznim psihoterapevtskim šolam odprejo različna vrata javnega financiranja. Prodrli bi povsod, kamor bi se dalo, tudi šole so se jim zdele mikavne za psihoterapevtske kavče. Drži, da interes ene osebe ne more prevladati pri pripravi zakona, kot je mirila ministrica, a je očitno pozabila, da lahko prevlada interes ene ali več interesnih skupin. In vse bolj očitno je, da so, potem ko stroka pedagoške, psihološke in zdravstvene smeri ni bila slišana, pripravljavci zakona delovali v imenu interesnih skupin. Ne le, da glavni akterji v zgodbi ustanavljajo svoja podjetja za psihoterapijo in s.p.-je, še fakulteto so si omislili. Kakšne odlične poslovne priložnosti prinaša novi zakon, ki naj bi čez nekaj dni dokončno dobil zeleno luč, kaže ravno ustanovitev nove fakultete, ki bi serijsko proizvajala kader za delovna mesta, kot so si jih zamislili v zakonu. Roka roko umije.
Res je, da na področju psihoterapevtske dejavnosti na trgu vlada divji zahod, a tudi metode, ki so jih uporabili pri urejanju področja, niso daleč od tam. Zato rešitve ne morejo biti nič boljše. Nasprotje interesov? Da ne omenjamo, da lahko prihaja tudi do povsem nevidnih in nedokazljivih - zaradi zavezanosti molčečnosti in varovanja podatkov - konfliktov interesov v primeru, da so vplivni v politiki v svetovalnem odnosu z nekaterimi vidnejšimi akterji, ki so si prizadevali za sprejetje zakona. A že brez tega je alarmov dovolj. Ministrica lahko dokaže, da ji je pomembno urediti področje psihoterapevtske dejavnosti in ne pomagati interesnim skupinam, tako, da iz zakona umakne vse, kar gre prav tem na roko. Sprejemanje zakona lahko tudi ustavi. Le pilatovsko umivanje rok, ki ga vidimo vse prepogosto, namreč ne bo dovolj.

