Branko Grims že dlje časa po goebbelsovski metodi vztrajno ponavlja laž o tem, da vsak begunec v Sloveniji mesečno prejme 1963 evrov. Čeprav je bila laž v vseh svojih slojih že zdavnaj razkrinkana, jo Grims ponavlja, ker je to edino, kar zna. Toda lažna točnost zneska vodji Janši ni bila dovolj, zato ga je zaokrožil za 37 evrov navzgor, in tako smo dobili še mastnejšo, okroglo laž, da begunci mesečno prejmejo 2000 evrov. Seveda je nekomu, ki so mu plačali avtobusni prevoz do Ljubljane in morda še kaj, lažje v kamero zatuliti "oni imajo 2000, jaz pa samo 300". Kdo bi se utrujal s številko 1963, tudi zapomniti si jo je težje. Nesrečnih dodatnih lažnih 37 evrov zato kaže pravo sliko bede desnice in njenega vodje Janše. Resno sprašujem, le kdo bi karkoli počel, sploh pa sestavljal koalicijo s človekom, ki laže o 37 evrih? Bi ga morali vzeti resno, ko zahteva odškodnino 900 tisoč evrov? Tistemu iz avtobusa je vseeno. Večini državljanov ne bi smelo biti.
Problem uporabe male bedne laži je prav v tem, da bi desnica hotela in eno in drugo, tako sramoto kot veliko denarja, in pri tem misli, da ta prozornost nikogar ne moti oziroma da je njena odzivna publika že dovolj zaslepljena. V tem smislu je 37 evrov cena ene vlade in ene koalicije. Trg ne odpušča ...
Sramota zasedbe Pepel in kri, fušanje Ota Pestnerja, histerična voditeljica, neopisljivi Kangler – vse to je samo dimna zavesa za druge posle
Za desnico je torej svoboda govora neuporabna tema, ostanejo ji provokacija, histerija in ribarjenje v kalnem, kot denimo “upor” in akcije Jakličevega tipa. To je lahko znak poraza, saj so se karte propagande v glavnem izjalovile
