Vida Črešnar, dr. med., specialistka družinske medicine v Zrečah, izpostavi, da previsoka raven holesterola povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, zato je še kako pomembno, da ga redno preverjamo - ne glede na starost ali videz zdravja - in ob povišanih vrednostih ukrepamo.
Kako visok holesterol kratkoročno in dolgoročno vpliva na naše telo in zdravje?
Povišan holesterol je tako imenovani "tihi dejavnik tveganja" za bolezni srca in ožilja. To pomeni, da ga sami ne občutimo - zaradi njega nas ne bolijo sklepi, nimamo vrtoglavice in nismo utrujeni. Na prvi pogled se torej zdi, kot da z njim nimamo nobenih težav. A to ni povsem res. Če je holesterola v krvi predolgo preveč, se lahko že v mladosti začne proces, ki mu rečemo ateroskleroza. Gre za tiho nalaganje maščobnih oblog v žilne stene. Sprva so te obloge tanke, a sčasoma rastejo in ožijo premer žile. Posledica je, da kri težje teče, organi pa dobijo manj kisika in hranil. Če se žila popolnoma zapre ali se del obloge odtrga in zamaši oddaljeno žilo, pride do srčnega infarkta, možganske kapi ... Največja težava povišanega holesterola je, da se njegove posledice pokažejo šele čez več let ali celo desetletij. Zato je še toliko bolj pomembno, da holesterol redno preverjamo in ob povišanih vrednostih pravočasno ukrepamo, preden povzroči nepopravljivo škodo.
Kdaj preverimo raven holesterola
Pri kateri starosti v odrasli dobi naj bi začeli preverjati raven holesterola in kako pogosto naj bi ga preverili?
To je zelo dobro vprašanje. Danes vemo, da se ateroskleroza - torej nalaganje maščobnih oblog v žile - začne že precej zgodaj, zato pravzaprav nikoli ni prezgodaj za prvo meritev. Smiselno je, da odrasli prvič preverimo raven maščob v krvi po dvajsetem letu starosti. Če nimamo dodatnih dejavnikov tveganja (kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje), živimo zdravo, smo telesno aktivni in se uravnoteženo prehranjujemo, potem zadošča, da maščobe v krvi preverimo približno vsakih pet let. To je pogosto povezano tudi z rednimi zdravniškimi pregledi, ki jih organizira delodajalec. Kadar pa so prisotni dejavniki tveganja, je smiselno, da vrednosti spremljamo pogosteje - na eno do tri leta, odvisno od stanja. V Sloveniji imamo dobro vzpostavljen sistem referenčnih ambulant družinske medicine. Vsi odrasli so prvič vabljeni pri tridesetih letih, tam se preverijo tudi vrednosti maščob v krvi. Zato toplo priporočam, da se vabilu odzovete - v referenčni ambulanti boste s sestro pregledali svoje rezultate in po potrebi naredili načrt za pogostejše spremljanje.
Med ljudmi je pogosto prepričanje, da je povišan holesterol težava starejših in tistih s čezmerno težo. Vendar to ne drži povsem, kajne?
Res je, to je pogosto zmotno prepričanje. Starejši in tisti s čezmerno telesno težo sicer sodijo med bolj ogrožene skupine, a starost in teža nista edina dejavnika tveganja za srčno-žilna obolenja. Veliko vlogo ima tudi genetika - pri nekaterih ljudeh se zaradi genetske napake pojavi družinska hiperholesterolemija, kar pomeni, da imajo zelo visoke vrednosti holesterola že od rojstva. Na vrednosti maščob v krvi pomembno vpliva tudi življenjski slog. Kroničen stres, pomanjkanje spanja, uživanje alkohola ali kajenje lahko pri posameznikih, ki so na zunaj zdravi in vitki, znatno zvišajo raven holesterola. Zato je nevarno razumeti povišan holesterol kot bolezen starejših - v resnici se lahko skriva tudi pri mlajših in na videz zdravih ljudeh.
Pomen spanca, vadbe in prehrane
Kaj lahko sami naredimo za nižjo raven holesterola? Ali lahko priporočite določena živila, ki jih je dobro jesti ali se jim izogibati?
Osnova je zdrav življenjski slog. To vključuje dovolj spanja, redno telesno dejavnost, uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja in zmerno uživanje alkohola. Dolgoročno pomanjkanje spanja lahko zviša raven trigliceridov in zniža raven ''dobrega,'' HDL-holesterola, kar povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja.
Redna telesna aktivnost, ki združuje aerobne vaje (kolesarjenje, tek, hitra hoja, hoja v hrib) in vaje za moč (trening z utežmi, elastikami ali druge vaje proti uporu), pomaga znižati raven LDL-holesterola in trigliceridov ter hkrati zvišati HDL-holesterol.
Pri prehrani je pomemben zadosten vnos beljakovin pri vsakem obroku - jajca, pusto meso, manj mastni ali brezmaščobni mlečni izdelki, leča, čičerka in druge stročnice. Prav tako so ključne vlaknine iz zelenjave, sadja in polnozrnatih žitaric ter zdrave maščobe (olivno olje, avokado, mandlji, lešniki). Odlično je, če si vsaj dvakrat na teden privoščimo ribe, bogate z omega-3-maščobnimi kislinami (losos, skuša, sardine), ki imajo dokazano pozitiven vpliv na zdravje srca in ožilja.
Kateri hrani naj se raje izognemo?
Pomembno je zmanjšati uživanje ultra predelanih živil, ki so pogosto hranilno siromašna. Sem spadajo sladki in slani prigrizki (čips, smokiji, bonboni, čokolade), sladke pijače, zamrznjeni obroki, paštete … Zdrav življenjski slog je temelj za dobro zdravje in kakovostno življenje, a pri nekaterih ljudeh, predvsem zaradi dednih dejavnikov, prehrana in gibanje sama po sebi ne zadostujeta in je potrebno tudi zdravljenje z zdravili.
Katera so po vašem mnenju zmotna prepričanja o holesterolu, ki bi jih radi razjasnili?
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da je "ves holesterol slab". Kot smo že omenili, brez holesterola ne bi mogli preživeti. Nekatere oblike holesterola pa se raje nalagajo v žilah, zato jim pogosto pravimo "slab" holesterol - eden od teh je LDL, čeprav ni edini.
Druga zmota je, da je povišan holesterol vedno posledica nezdrave prehrane. Uživanje živil z veliko nasičenimi maščobami (mastno meso, salame, hrenovke, maslo, smetana, ocvrta hrana …) lahko zviša vrednosti maščob v krvi, vendar to ni edini razlog. Visoke ravni holesterola so lahko tudi dedno pogojene (na primer družinska hiperholesterolemija) ali pa so posledica dolgotrajnega stresa. Zato je pomembno, da vrednosti holesterola redno preverjamo, tudi če ocenjujemo, da živimo zdravo, in ob povišanih vrednostih ustrezno ukrepamo.
Tretja pogosta zmota je, da "mladi nimajo razloga za skrb". Toda poškodbe žilne stene se lahko pojavijo že zgodaj, kar sproži proces ateroskleroze, torej nalaganja maščob v krvi. Srčno-žilne dogodke, kot je srčni infarkt, lahko srečamo tudi pri mladih v 20. ali 30. letih. Zato povišanih maščob v krvi ne smemo zanemarjati - pravočasno ukrepanje pomaga preprečiti dolgoročne posledice in ohranja kakovost življenja.
