Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa. Pri otrocih prevladuje sladkorna bolezen tipa 1, za katero prave preventive ni – razvije se pri posameznikih z genetsko nagnjenostjo in ob prisotnosti vsaj dveh značilnih avtoprotiteles. »Število novoodkritih primerov se vsako leto poveča za približno štiri odstotke,« pojasnjuje prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Povsem drugačna pa je sladkorna bolezen tipa 2, pri kateri trebušna slinavka še vedno proizvaja dovolj inzulina, vendar ga telo ne porablja učinkovito, govorimo o neodzivnosti na inzulin. Z njo se sooča okoli 90 odstotkov vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, njena pojavnost pa je tesno povezana z nezdravim življenjskim slogom in čezmerno telesno težo – tako pri mladostnikih kot odraslih.
Zato strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega spodbujanja zdrave prehrane, redne telesne dejavnosti in skrbi za zdravje. Takšne navade lahko občutno zmanjšajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 že v mladosti in dolgoročno vplivajo na manjšo pojavnost bolezni tudi v odrasli dobi. O glavnih elementih zdravega življenjskega sloga, novih tehnologijah in vlogi družine pri oblikovanju zdravih navad pri mladostnikih smo se pogovarjali s prof. dr. Natašo Bratina, dr. med.
Katere metode pri učenju zdravih navad ste v praksi zaznali kot najučinkovitejše?
Pregovor pravi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. V primeru odnosa do športne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga to še kako drži. Odnos do športne aktivnosti se vzpostavlja do približno 12. leta starosti, zato je zelo pomembno, da programe za spodbujanje gibanja začnemo zelo zgodaj. Če otroke že od malih nog spodbujamo k redni telesni dejavnosti, obstaja večja verjetnost, da bodo telesno dejavnost nadaljevali tudi v odrasli dobi, ko je tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 večje. Uveljavljene smernice priporočajo, da so otroci od drugega leta starosti vsak dan vsaj eno uro telesno dejavni.
Pomemben vidik zdravega življenjskega sloga je tudi prehrana. V Sloveniji je v predšolskem obdobju več kot 80 odstotkov otrok vključenih v vrtce, kjer dobijo od tri do štiri obroke na dan, vsi pa sledijo načelom zdrave prehrane: brez slaščic, sladkih napitkov ali pretiranih količin rdečega mesa. Smernice so zasnovane na mediteranski dieti, ki jo priporočamo tudi ljudem z diabetesom.
Dva močna mehanizma za spodbujanje zdravega življenjskega sloga torej že obstajata: vključevanje otrok v vrtce in šole. Težava se pojavi pri tem, kaj se znajde v nakupovalnih vozičkih družin. Psihologi poudarjajo, da je treba nekaj ponoviti približno sedemtisočkrat, da res postane del nas, da nam pride v kri. Če to preračunamo na zdrave zajtrke, to pomeni skoraj 20 let zdravih zajtrkov, da res razumemo, da je to pomembno in da postane ta izbira del nas.
Prav zato je vloga družine pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga neprecenljiva. Posebej pomembni so družinski obroki: ko se zbere vsa družina, odložijo se telefoni in tablice, pogovorimo se o dnevu in skupaj zaužijemo doma pripravljeno hrano. To je temelj, na katerem gradimo zdrave navade za prihodnost.
Kako ocenjujete potencial konceptov, kot so gamifikacija, projektno učenje in tako imenovani exergaming, pri spodbujanju zdravih življenjskih navad?
Splet in tehnologija sta seveda prisotna vsepovsod, tudi pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Imamo ogromno vsebin o zdravi prehrani in telesni aktivnosti ter aplikacije, ki nas spodbujajo h gibanju ali analizirajo našo prehrano. Se pa moramo zavedati, da nič od tega ne deluje brez vztrajnosti in dolgoročnega uporabljanja.
Naša želja je otroke in mladostnike čim bolj odmakniti od računalnikov in družbenih omrežij, zato je nove tehnologije treba uporabljati premišljeno in v pravih odmerkih. Želimo si bolj aktivne otroke z manj sedečim življenjskim slogom. V vrtcih in šolah se spodbuja gibanje v družbi vrstnikov, pri čemer vaje za moč ne pomenijo dvigovanja uteži, ampak naravne oblike gibanja – plezanje po igralih, trebušnjake, sklece z lastno težo in podobne aktivnosti.
Prizadevamo si, da bi imeli otroci vsak dan vsaj eno uro športne dejavnosti, saj je reden stik s športom izjemno pomemben. Spodbudno je, da imajo šole v učnem načrtu veliko zunanjih aktivnosti: projektno učenje v naravi, pustolovske in raziskovalne dejavnosti, orientacijske pohode, teke, izlete v gore, zimske športne aktivnosti in drugo. Takšni enodnevni projekti z raziskovanjem, projektnim učenjem in igro otroke usmerjajo v zdrav življenjski slog ter so zanje izjemno dragoceni – zato jih je vredno ohranjati in spodbujati.
Lahko nove tehnologije, kot so pedometri, aplikacije in virtualna resničnost, postanejo zavezniki mladih pri spodbujanju gibanja?
Seveda so lahko takšne tehnologije zelo uporabne. Pametni telefoni in ure, ki merijo korake, kalorije, kilometre in druge aktivnosti, postavljajo cilje ter nas spodbujajo k dosežkom. A pomembna je njihova smiselna uporaba – naprava je lahko motivacijsko orodje le, če podatki res odsevajo naše aktivnosti.
Pri otrocih sta sicer najpomembnejša zgled in vztrajnost. Če se v zdrav življenjski slog vključi vsa družina in na primer oče in sin ob koncu dneva skupaj pogledata, koliko korakov sta naredila, lahko to postane prijeten dogodek in motivacija. Če pa otrok to počne sam, navdušenje hitro popusti, saj otroci nimajo razvitega mehanizma vztrajnosti in se jim pozornost hitreje zmanjša.
Obstajajo življenjska obdobja, ko je uvajanje zdravih navad lažje?
Pri mlajšem otroku je gotovo lažje uvajati zdrav življenjski slog kot pri mladostnikih ali starejših.
Zato imamo presejalne programe za holesterol že med petim in šestim letom starosti. Staršem vedno pojasnimo, da smo se za tako nizko starost odločili prav zato, ker bodo pri petletniku lažje vztrajali pri redni telesni dejavnosti in zdravi prehrani kot pozneje pri 15- ali 17-letniku. Glavno je torej začeti zgodaj.
Po drugi strani pa imajo starejši mladostniki, ko preidejo fazo uporništva, lahko novo motivacijo. Takrat jih je ob ustrezni spodbudi pogosto lažje navdušiti za zdrav življenjski slog.
Pri vsaki starostni skupini je pomembno poskusiti. Pri mlajših se je treba obrniti predvsem na starše in jih prositi za pomoč, saj je zgled odločilen. Težko pričakujemo, da bo otrok upošteval nasvet »jej zdravo in se več gibaj«, če tega ne zmoremo odrasli.
