Ni ne kot nekoč tako opevani Poreč, ne kot nova zvezda hrvaškega Jadrana Rovinj, ne kot elitni Hvar in še najmanj kot mondeni Dubrovnik z bogato zgodovino. Je pa "drugi dom" številnih Slovencev, dostopen ne le tistim, ki so "polni kot ladja", kot Dalmatinci porečejo bogatim.
"Slovenci imate Novaljo radi, zato sem prihajate večkrat na leto. Ne le poleti, tudi spomladi in jeseni, pa veliko vas tukaj v družbi domačinov že po tradiciji pričaka prehod v novo leto," je za naš časnik rade volje spregovorila Marina Šćiran, direktorica Turistične organizacije Novalje (Turističke zajednice Novalje). Kar potrjujejo številke. Na območju mesta, ki meji z občino Kolan, razteza pa se od Metajne na eni strani do Luna na drugi strani tega 65 kilometrov dolgega otoka, imamo Slovenci 1343 nepremičnin, Mariborčani in okoličani 127.
Nemci in Slovenci
Slovenci še vedno prihajamo sem množično in zavzemamo za Nemci drugo mesto po številu tujih gostov. Še ne povsem obdelani podatki o predsezoni so spodbudni in to potrjujejo. "V tem času smo imeli 10 odstotkov več gostov kot lani. To je okoli 73 tisoč gostov z okoli 380 tisoč nočitvami, kar je 10 odstotkov več. To so podatki do 25. junija. Nemci in Slovenci so v okviru organiziranega turizma pri nas najštevilčnejši gosti. Nemci so ustvarili že okoli 124 tisoč nočitev, Slovenci 53 tisoč, kar je 4,6 odstotka več kot leto prej v tem obdobju. Zato smo pred pričetkom glavne sezone optimisti. Računamo, da bomo dosegli lanske številke, morda jih bomo za odstotek ali dva celo presegli," predvideva Šćiran.
Kaj to pomeni za okoli 4000 domačinov? Kako doživljajo gnečo, kadar ob njih v konici poletja biva od 50 do 60 tisoč gostov, tako v okviru komercialnega turizma kot nekomercialnega, kamor so všteti tudi delavci iz tujine. "Tukaj živimo od turizma, ampak prav tako se zavedamo pritiska v glavnih poletnih mesecih, zato se veliko posvečamo gostom. Imamo veliko festivalov, kar zanje pomeni veliko možnosti za zabavo, na voljo pa so jim tudi ostale, predvsem rekreativne vsebine, pa gastronomski užitki za kvalitetno preživljanje dopustniških dni."
Dobrodošlica iz soda
V Novalji so se pričeli s turizmom ukvarjati daljnega leta 1953. Prej so se domačini ukvarjali s kmetijstvom in ribištvom. Prav tistega leta so prišli v to takrat malo kmečko naselje prvi gostje, in to – Slovenci. Z ladjo so se pripeljali z Reke. Zasidrali so se na rivi, domačini pa so jih pričakali na sodu. In veselo pozdravili. Tedaj so pognale korenine organiziranega turizma. Pričeli so se oglaševati v dnevnih časnikih, iz leta v leto je prihajalo več gostov, nastanitvene zmogljivosti so se širile.
Kasneje je bila vzpostavljena trajektna linija, naprej do luke v Stari Novalji, potem še iz Prizne do Žigljena. In turizem je postal številka ena. Slovenci nismo le številčni, ampak tudi stalni gostje. Tu s(m)o po navadi od prvega dne, ko se odprejo novaljske turistične nastanitvene zmogljivosti.
Največ gostov biva v zasebnih apartmajih, sledijo gostje v kampih. Prav apartmajsko naselje Gajac, ki je zraslo na prelomu osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, je postalo model, ki se v zadnjih letih širi v nezazidanih predelih Novalje. Ker je parkiranje ob njeni plaži Braničevica še vedno zastonj, je ta sila oblegana. Ob najstarejšem in največjem kampu Strašku so na obali proti Lunu vzniknili še številni manjši. Najmanj nastanitvenih kapacitet je v hotelih, teh je tam devet.
Priporočam – odsvetujem
Cene? Niso sicer tako "napihnjene", kot navajajo nekateri portali, so pa vseeno višje kot lani. Popotnikom, ki potujejo na Pag preko Senjskega prelaza, priporočam prvo postajo in stik z morjem v Sv. Juraju. V krčmi Riva tik ob morju sem za dve kavi z mlekom, macchiato in travarico plačal 6,20 evra.
Nikakor pa ne smete zaiti za šank na trajektu Jadrolinije. Tam vam za pollitrsko plastenko vode zaračunajo 3,8 evra! V Gajcu se lahko korektno in poceni naješ v pubu Papillon. Porcija sira s čivijem in tatarsko omako, tri pice, dve pivi, travarica in špricar so stali 59,60 evra. Sicer pa stane pivo od 2,40 do 4 evre, odvisno od lokacije, špricar 2,40, kava od 1,40 do 3,80 evra, če gre za ledeno. Najcenejše pivo je še vedno v bifeju Hipernovalisa. Tam dobite Ožujsko in Karlovačko za 2,40 evra, drugod se cene hmeljnega napitka vrtijo od 3,80 do 4 evre. Šok je dati 4 evre za mini kuhano koruzo na plaži. V prestižnejših in boljših restavracijah kilogram morske ribe (ponekod škarpena in kovač, drugod domače jadranske ribe glede na dnevni ulov) stane od 65 do 75 evrov, testenine in pice od 11 do 17 evrov.
Namesto mojega komentar povprečno situiranega Hrvata: "Pravijo, da je Hrvaška turistični raj. Toda za koga, če domači ljudje ne morejo kupiti niti osnovnih prehrambenih izdelkov, ne da bi za to odšteli polovico plače. Cene hrane so pri nas višje od povprečja v Evropski uniji, plače pa daleč pod njim."
Zadnja leta jih je zraslo šest, vsi so v zasebni lasti, zadnji je prve goste sprejel leta 2019. Uspeh turizma seveda vpliva na gmotno stanje domačinov. Novalja je že dolgo med najbogatejšimi hrvaškimi mesti po dohodku na prebivalca.
Zrće lokomotiva turističnega vlaka
Zrće so kraj, ki je ponekod po svetu bolj znan od same Novalje. Ta "hrvaška Ibiza" je odigrala eno ključnih vlog pri večanju donosnosti in prepoznavnosti tukajšnjega turizma. Seveda ima ta predel, ki je zaradi svoje bogate glasbene festivalske ponudbe, ki poleti odmeva skoraj do jutra, namenjen predvsem zabavi, kot vse množične manifestacije, kjer alkohol teče v potokih, mladina pa se omamlja tudi z bolj nevarnimi opojnimi sredstvi, tudi temne plati. Ampak to je stvar drugih ustanov. So pa, če se zgodi kaj nebodigatreba, vselej v pripravnosti vsi, od policije do reševalcev in gasilcev.
"Zrće pritegnejo veliko mladih z vseh koncev sveta. Sem prihajajo zabave željni mladi iz več kot 80 držav. Na sezono ustvarijo čez 900 tisoč do milijon nočitev oziroma najmanj polovico vseh. Lani smo jih na območju mesta Novalja našteli milijon in 850 tisoč. Ampak Novalja ni le mesto za obiskovalce Zrć, pripada tudi gostom, ki bivajo v družinskih sobah. Gre za simbiozo, politiko, ki je uspela povezati obe strukturi gostov. Bila so tudi drugačna razmišljanja, predvsem takrat, ko so se v Zrćah dogajale negativne stvari, češ da to moti ostale goste. Toda z različnimi, pestrimi vsebinami, predvsem športnimi po glavni sezoni, smo že zapolnili nekatere druge tržne niše," doda na to temo Marina Šćiran.
Spet Mariborska noč?
Pa se še enkrat vrnimo na začetek. Ob nekoč zares veliki povezanosti Maribora in Novalje so tu še nostalgični spomini. Na poletja, ko so v amfiteatru pri najstarejšem novaljskem hotelu Lož v središču mesteca odmevale štajerske viže. Ko so se naši vinogradniki številnim obiskovalcem hvalili s svojo žlahtno kapljico, mariborski kmečki turizmi s svojo domačo kulinariko. To so bile naše nepozabne Mariborske noči. Par deset metrov proč je delovala Mariborska fontana, v trajektni luki Žigljen je visela gondola Pohorske vzpenjače. Novaljčani pa so se predstavljali na svojih dnevih v prestolnici Štajerske. Potem pa je bil takratni župan Franc Kangler "gotof", Mariborske noči več ni, fontana je usahnila, gondola izginila. "To je bilo pred mojim časom. Slišala sem, da je bila to nepozabna noč. Pogovarjamo se, da bi jo znova začeli prirejati, tudi z vašim županom Sašo Arsenovičem, ki je pogosto naš gost," je dejala Marina Šćiran, ki verjame, da bo v Novalji slej ko prej znova mariborska veselica.
Velika vlaganja v infrastrukturo
Ko je leta 1982 v Novaljo pod morjem pritekla pitna voda z Velebita, so si oddahnili. Toda turizem zahteva vselej nova vlaganja v komunalno infrastrukturo. Projekt aglomeracije Novalje, težek več kot 41,2 milijona evrov (70 odstotkov so prispevali kohezijski fondi EU, preostalo država, Hrvatske vode, mesto Novalja in podjetje Komunalije, d. o. o.), so pričeli izvajati pred šestimi leti, končali pa so ga pred tremi. Z izgradnjo in rekonstrukcijo 50 kilometrov cevovodov in sistema za čiščenje odpadnih voda so Novalji, Stari Novalji, Caski, Gajcu in bližnjim krajem zagotovili stabilno oskrbo z vodo, priključitev na kanalizacijski sistem, zaščito podzemnih voda in morja. Kot prvi je začel 7. maja letos poskusno obratovati sistem za čiščenje odpadnih voda v Novalji.
Projekt Luka jug je drugi projekt, ki ga izvajajo. Za 4,7 milijona evrov bodo popolnoma obnovili in rekonstruirali novaljsko pristanišče. Ribiško pristanišče so že zgradili.
V drugi fazi izvajajo dela na valobranu za ribiške ladje ter urejajo pristaniško obalo za druge ladje in obalni zid. Južni del pristanišča so že zaščitili z vseh strani. V tretji fazi bo na vrsti še povečanje komunalnih vezov.
Do takrat pa se sodelovanje odvija na drugem področju. Novaljo so lani v Bruslju proglasili za mesto športa. Da bi ta laskav naziv upravičili, načrtujejo izgradnjo športnega centra na sedanjem nogometnem igrišču. Zato so si ogledali novi atletski stadion na Poljanah. "Sijajen je. Načrtujemo, da bi takšnega, z atletsko stezo, zgradili tudi pri nas," sva z gospo Šćiran sklenila sproščen pogovor.
