Kot devetnajstletnik je oktobra 2006 prišel v ligo NHL. Ni sramežljivo potrkal, vrata je snel s tečajev. Na prvi tekmi je Anže Kopitar dal dva gola, da so v Ameriki takoj začeli govoriti o čudežnem dečku. Na drugi tekmi je zbral tri asistence. Divji začetek. Devetnajstim letom jih dodajte še devetnajst in Kopijev šov še kar traja. Zdaj je izkušeni veteran, ki bo avgusta dopolnil 38 let. In ne, ne namerava se še tako kmalu postaviti zgolj v vlogo modrega svetovalca mladeničem na ledu. Gorenjski as melje naprej! Ker pravi hokejisti trajajo dolgo. Okej, ne tako dolgo kot Jaromir Jagr, ki že malo pretirava in pri 53 letih še kar igra za svoj domači klub Kladno v češki prvi ligi, morda tudi zato, ker je lastnik kluba. Vseeno pa redki na vrhunski ravni zdržijo toliko sezon, kot jih je na ledu sončne Kalifornije Anže Kopitar.
Kakšni sploh so rekordi (vz)trajnosti top športnikov v bogatih ligah Severne Amerike? V košarkarski NBA je Vince Carter igral 22 sezon in 22. sezono ta hip že igra LeBron James, novi kolega Luke Dončića. Naš Goran Dragić, denimo, je nabral spoštovanja vrednih petnajst sezon. V NHL bi Kopitar moral igrati še sedem sezon, da bi ujel rekorderja. Chris Chelios jih je namreč nabral celih 26, prav tako kot mojster iz še bolj oddaljenih časov Gordie Howe. Med še aktivnimi hokejisti sta dva velikana, Sidney Crosby in Aleksander Ovečkin, v sezoni št. 20. Za njima pa je tu že drugi par asov, Anže Kopitar in Jevgenij Maljkin, s sezono manj. Kar druži to četverico: vsi so celotno kariero v NHL prebili pri enem samem klubu. Kopitar v Los Angelesu, Crosby in Maljkin v Pittsburghu, Ovečkin v Washingtonu. Zvestoba do ... ne do groba, do zaslužene penzije, kar ni bilo dano Dončiću v Dallasu. Kopitar pa nam obljublja vsaj še eno sezono, jubilejno dvajsetico, v Los Angelesu.
Popolna romanca: s Stanleyjem na Bled
Tam mu je uspelo, kar ni niti največjemu. Waynu Gretzkemu. Kanadska legenda je po šokantnem trejdu za Kralje iz Los Angelesa igrala v obdobju 1988-1996, pa ni osvojila Stanleyjevega pokala, ki ga je pred tem redno pobirala z Edmontonom. Kralji so prvaki postali šele po 45 letih obstoja. S Kopitarjem. Dvakrat. Je to sezona, ko mu lahko uspe tretjič? Kopitar verjame, da je. Pasti do vrha je ogromno, ne manjka kandidatov za ogromen pokal, ki mu pravijo najgrša, a hkrati najbolj cenjena športna trofeja. Kajti za Stanleyjevim pokalom je najdaljša tradicija. Podeljujejo ga od leta 1892, ko je lord Stanley, guverner Kanade, kup srebrnine, narejene v Sheffieldu v Angliji, kupil za tedanjih petdeset dolarjev in jo podaril športnikom, rekoč, naj jo vsako leto dajo najboljšemu hokejskemu moštvu iz Kanade. Kasneje je pokal postal del 108-letne tradicije lige NHL.
Če opravi s prekletstvom prvega kroga končnice in večnih spopadov z Edmontonom, je mogoče vse
Ta tradicija dovoljuje, da si ga lahko vsak hokejist kluba prvaka čez poletje za 24 ur vzame domov. Ne zgolj za razstavo v neki vitrini, z njim sme početi skoraj vse, kar si poželi. Kaj je z njim počel Kopitar, ko ga je leta 2012 prvič prinesel domov? Pokal - repliko, seveda, original je varno pod ključem v hokejski hiši slavnih v Torontu - je takrat dobil z vzhoda, kjer sta z njim uživala Kopitarjeva ruska soigralca. Najprej je z njim - spal. Mu voščil dobro jutro, kar je ovekovečil na družabnih omrežjih. Nato mu je razkazal Bled, z njim odveslal na Blejski otok, skupaj sta igrala golf, v družbi Kopitarjeve ljubezni, žene Ines, se je Stanley smel voziti s kočijo ... Popolna romanca. Druženje s Stankotom, kot so mu ljubkovalno rekli evforični navijači na Kopitarjevi domači Hrušici, je sklenil z besedami: "Dom je tam, kjer sta srce in Stanleyjev pokal."
Ko je leta 2014 spet postal prvak lige NHL, je bil že bolj navajen trofeje, visoke devetdeset centimetrov, težke skoraj šestnajst kilogramov, ki je v 133 letih niso podelili le dvakrat: leta 1919, ker zaradi španske gripe niso končali finala NHL, in leta 2005, ker je zaradi ostrih pogajanj o plačah hokejistom odpadla cela sezona. Mimogrede, lord Stanley nikoli ni videl nobene tekme lige NHL, saj so ga že leta 1893 pozvali služit nazaj v Anglijo.
Kot dan, ki se neprestano ponavlja
Da bi Kopitar pred koncem kariere zapuščino lorda Stanleyja v roke dobil še tretjič? Že letos? "Po turnirju štirih nacij smo ujeli pravo formo, v končnici bomo samozavestni, optimistični," je pred dnevi dejal v pogovoru za vse slovenske medije, kar je njegova tradicija pred play-offom, del blagovne znamke AK11. Turnir štirih nacij? Ja, NHL je tudi pri tem nekaj posebnega. Namesto klasične all-star tekme je letos izvedla turnir z reprezentancami ZDA, Kanade, Finske in Švedske. Sploh v severnoameriškem derbiju se je hudo iskrilo, tepli so se v dodatnem rivalstvu, ker je takrat Donald Trump že gonil besedno vojno s Kanado. Na koncu je, kot da je kdo sploh dvomil, zmagala Kanada, turnir pa je bil popoln uspeh v primerjavi s tekmo zvezdnikov iz NBA, ki se je košarkarji lotevajo tako nonšalantno, da šefi lige ne vedo več, kaj še storiti, da bo all-star šov vsaj približno podoben pravi tekmi.
Kopitarjevim Kraljem se končnica zdi kot Svižčev dan. Tista filmska uspešnica z Billom Murrayjem, kjer se dan neprestano ponavlja. Že četrtič zapored so v prvem krogu, v osmini finala, naleteli na Edmonton Oilers. Prejšnje tri spopade so izgubili, ceno za to je plačal trener, ki so ga odpustili in namesto njega postavili njegovega pomočnika. Kaj preostane Kraljem, potem ko je Edmonton lani šel celo do finala in ga proti Panterjem s Floride izgubil dramatično, na odločilni sedmi tekmi? V četrto naj bi bilo drugače. Ne le zato, ker je Los Angeles prvič stopil v obračun s prednostjo morebitne tekme več na domačem ledu, saj je višje postavljen, po rednem delu lige je bil po številu osvojenih točk šesta ekipa lige, Edmonton pa deveta. Nobeno moštvo v tej sezoni doma ni osvojilo toliko točk, kot so jih LA Kings. Ob tem imajo udarno trojko, najbolj logično poimenovano kar - napad AK. Kajti v njem so Anže Kopitar, Šved Adrian Kempe in Rus Andrej Kuzmenko, ki so ga v menjavi s Philadelphio dobili prejšnji mesec. "Zelo hitro smo se zelo dobro ujeli," je navdušen kapetan Kopitar.
Nam zvonilo, Kanadčanom že odzvonilo
Play-off, ki ga igra skupaj z Dončićevimi Lakersi v dvorani, ki jo v pičlih štirih urah preuredijo iz košarkarske arene v hokejsko, je bil za LA dolgo prekletstvo. Neverjetno, vse od leta 2014, ko je drugič osvojil naslov, v končnici ni izločil nikogar, ali je izpadel že po rednem delu sezone ali pa v prvem krogu play-offa. Tokrat pa se je proti Edmontonu začelo sijajno. Najprej zmaga v šokantni tekmi, ko so Kralji postali šele četrto moštvo v zgodovini, ki je v končnici najprej zapravilo prednost štirih golov in vseeno zmagalo, bilo je 6:5. Potem pa v četrtek zjutraj po našem času, ko so nam v Sloveniji šele zvonile budilke, malo pred sedmo uro, še druga zmaga na kalifornijskem ledu. Los Angeles je znova povedel na videz zanesljivo, s 3:0, in tokrat hladnokrvno zadržal prednost, končalo se je s 6:2.
Na prvi tekmi je Kopitar, garač tudi v obrambi, kar ga v kombinaciji z mojstrstvom v napadu dela za enega najbolj cenjenih hokejistov sveta, podal za zadetek. Na drugi tekmi je napad AK udaril kar štirikrat. Kopitar je za en gol podal Kuzmenku, za dva Kempeju, enega je zabil sam. V NHL-karieri je zdaj pri 466 golih in 897 asistencah na 1553 tekmah. V igri številk niti on ne more mimo rekorda, ki ga je nedavno postavil Aleksander Ovečkin, ko je z golom št. 895 na večni lestvici strelcev prehitel Wayna Gretzkega. "Nisem si mislil, da se bo to kdaj zgodilo," pravi Kopitar. "Alex je celih dvajset let v vrhunski strelski formi. Ampak šele, ko je bil deset golov za Waynom, sem pomislil, da je to mogoče. Vrhunski dosežek!" A misli našega asa so že drugje. Če opravi s prekletstvom prvega kroga končnice in večnih spopadov z Edmontonom, je mogoče vse.
