Amarant: Skrit zaklad v naravi, ki daje moč in preganja stres

Amaranthus. Tako poetično so ga poimenovali antični Grki, saj v vazi njegovi cvetovi zdržijo izredno dolgo, lahko pa jih tudi posušimo in uporabimo v suhih šopkih. V slovenščini pa tej zanimivi in uporabni rastlini zelo neugledno pravimo ščir. Ščiri so sicer tudi zelo nadležen in trdovraten plevel na njivah in vrtovih. Amarant je izjemno živilo, bogato z beljakovinami. Uvrščamo ga med psevdožita kot kvinojo, proso in ajdo - in ne vsebuje glutena. Semena amaranta so drobna, okrogla, svetlorumena in še najbolj podobna prosenim. Rastlina izvira iz Srednje in Južne Amerike, kjer so jo gojili že Azteki, Maji in Inki.

Zdravilo

Semena amaranta so bogata z beljakovinami in vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin, zato njegovo uživanje še posebej priporočajo vegetarijancem. Vsebuje minerale, kot so mangan, magnezij, železo, kalcij in kalij. Poleg z mikrohranili in beljakovinami je bogat z antioksidanti in vlakninami. Zaradi tega ugodno vpliva na prebavo in prebavila ter daje občutek sitosti, kar je pomembno pri shujševalnih dietah. Ne vsebuje glutena, kar je zelo pomembno za bolnike s celiakijo. Redno uživanje amaranta poveča tako telesno kot duševno moč ter izboljša razpoloženje. Zaradi vsebnosti magnezija tudi pripomore k lažjemu obvladovanju stresa.

Farmacevtska industrija je iz amaranta in njegovih aktivnih sestavin razvila številna zdravila, ki jih uporabljajo za zdravljenje arterioskleroze, tuberkuloze, ustnih razjed … Amarantove izvlečke vključujejo tudi v aseptične, protiglivične in protivnetne pripravke. Za domače zdravljenje pa je priporočljivo amarant redno vključevati v vsakodnevno prehrano. Res okusne in zdrave so denimo amarantove kroglice, ki jih lahko jemo za zajtrk ali malico.

Prehrana

V prehrani uporabljamo predvsem semena amaranta. Cela kuhamo tako kot riž ali proso in uporabimo v slanih ali sladkih jedeh. Izvrstna so kot dodatek juham, enolončnicam, solatam … Semena zmeljemo v moko, ki jo uporabljamo za peko brezglutenskega kruha ali palačink. Da bo peka okusnejša, priporočajo kombinirati amarantovo moko z drugimi vrstami brezglutenskih mok. Lahko pa za kruh uporabite tudi običajno pšenično moko, ki jo zmešate z amarantovo v razmerju 1:3. Amarant je kuhan v približno 20 minutah. Za rižoto uporabimo dva dela vode ali juhe in en del amarantovih semen. Vse skupaj zavremo in nato počasi kuhamo 15 minut. Zatem odstavimo, pokrijemo s pokrovko in pustimo stati 10 minut, da amarant popije vso tekočino. Če želimo uživati amarant za zajtrk, kot kašo, damo malo več vode - tri dele vode na en del amarantovih semen - in kuhamo vsaj 20 minut. Kuhamo lahko v vodi ali v rastlinskem mleku.

Suha, nekuhana amarantova semena lahko popečemo in naredimo iz njih pokovko. Amarantovo pokovko rahlo posolimo, ko je pečena. Potresemo jo po svežih solatah ali zelenjavnih juhah.

Amarantova semena je mogoče dobiti tudi v sploščeni obliki, kot so recimo žitni ali ovseni kosmiči, zaužijemo pa jih za zajtrk. Poleg semen so užitni mladi listi amaranta. V Franciji jih pripravljajo na vse mogoče načine, podobno kot špinačo. Kuhani listi so bogati z vitaminoma A in C ter s kalcijem, manganom, železom in magnezijem.

Kozmetika

Amaranta v kozmetiki ne uporabljamo. Koži in lasem koristi njegovo redno uživanje v prehrani. Amarantovo seme vsebuje tudi aminokislino lizin, ki pomaga krepiti in graditi lase. Visoka vsebnost proteinov in drugih aminokislin pa pripomore k hitrejši regeneraciji mišic in tudi kože ter izboljša naravno tvorbo kolagena.

Gospodinjstvo

Amarant je izredna rastlina tudi za šopke. Ima puhasta socvetja, ki naredijo vsak šopek zanimiv. Vzgojili so številne okrasne sorte, tako da ta nezahtevna rastlina postaja čedalje bolj priljubljena tudi v cvetličarstvu. V vazi se dobro obdrži vsaj deset dni. Izvrstno pa se obnese tudi posušen v suhih šopkih. Amarantova socvetja in tudi listi so lahko različnih barv. Sorta A. Hot Biscuits ima zelene liste in rumeno-oranžna socvetja. Sorta A. Velvet Courtains pa ima rdeče liste in lepa žametno purpurna socvetja.

Vrt

Amarant je zelo skromna rastlina. Uspeva tudi v zelo revni zemlji. Prenese tako sušo kot vlago. Rad ima sonce. Zelo lahko ga je gojiti. Zrase približno 120 centimetrov v višino. Je zelo produktivna rastlina, saj lahko pridelamo kar 25 ton drobnih semen na hektar. V primerjavi s pšenico, kjer dobri pridelki dosegajo šest ton na hektar, je to zelo veliko. Sadimo ga lahko na gredico kot okrasno rastlino, dobro uspeva posajen v cvetličnih loncih ali pa ga gojimo za rezano cvetje ali na gredici oziroma njivi za prehrano.

Zanimivosti

Vrste, ki pripadajo rodu Amaranthus, se zaradi zrn gojijo že 8000 let. Gojili in selekcionirali so ga že 4000 let pred našim štetjem Indijanci, in sicer so ga uporabljali za barvilo, prehrano in za okras. Španski osvajalci, konkvistadorji, so gojenje amaranta prepovedali, da bi si lažje podredili stara ljudstva. Po tej zanimivi in koristni rastlini se imenuje tudi edina slovenska semenarna, ki prodaja ekološka semena.