Združene države Amerike pripravljajo delno evakuacijo osebja na svojem veleposlaništvu v Iraku in bodo zaradi povečanih varnostnih tveganj v regiji omogočile družinskim članom vojaškega osebja, da zapustijo lokacije na Bližnjem vzhodu, so za agencijo Reuters sporočili ameriški in iraški viri.
Odločitev o zmanjšanju števila osebja v Bagdadu je bila "utemeljena v naši najnovejši analizi," je pojasnilo ameriško zunanje ministrstvo, medtem ko je Pentagon potrdil, da je obrambni minister Pete Hegseth družinskim članom ameriških vojakov, ki so razporejeni po Bližnjem vzhodu, odobril odhod. Ameriška poteza sledi izjavi iranskega ministra za obrambo Aziza Nasirzadeha, ki je v sredo dejal, da bo njegova država napadla ameriške vojaške baze v regiji, če bo izbruhnil konflikt z Washingtonom.
Iranski obrambni minister se je skliceval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v podkastu za New York Post, objavljenem v sredo, dejal, da izgublja zaupanje, da bo sporazum o jedrskem dogovoru dosežen. Hkrati je dodal, da bo Teheran napadel ameriške baze v regiji le, če bodo ZDA napadle prve. Ameriškega predsednika so v Ovalni pisarni včeraj vprašali, ali je rahljanje napetosti mogoče. "Iran ne more imeti jedrskega orožja. Zelo preprosto, ne morejo imeti jedrskega orožja," je povedal Trump.
"Nekateri uradniki na drugi strani grozijo s konfliktom, če pogajanja ne bodo uspešna. Če nam bo konflikt vsiljen, so vse ameriške baze v našem dosegu in jih bomo drzno napadli v državah gostiteljicah," je Nasirzadeh po poročanju Reutersa dejal novinarjem.
Pogajanja zavila v slepo ulico
Spomnimo, preden sta Teheran in Washington ob diplomatskem posredovanju Omana sedla za pogajalsko mizo, so ZDA na vojaško bazo Diego Garcia v Indijskem oceanu, ki velja za izhodiščno točko ameriških bližnjevzhodnih operacij, napotile večje število strateških bombnikov.
Washington in Teheran sta nato od aprila opravila pet krogov pogajanj, saj Trump želi doseči sporazum, ki bi omejil iransko bogatitev urana. Vendar v primeru, da dogovor ne bo dosežen, Trump ohranja grožnje, da bo odobril napad na Iran, verjetno skupaj z Izraelom. Prav slednji je največji nasprotnik morebitnega novega jedrskega sporazuma.
Pogajalci Washingtona in Teherana konec tega tedna načrtujejo nov krog pogajanj v Omanu
Opozorilom je sledila tudi britanska agencija za pomorski promet, ki je v javnem obvestilu navedla, da je bila "obveščena o povečanih napetostih v regiji, ki bi lahko privedle do eskalacije vojaških aktivnosti, kar bi imelo neposreden vpliv na pomorščake". V obvestilu je pozvala trgovske ladje, ki plujejo skozi Perzijski zaliv, Omanski zaliv in Hormuško ožino, naj bodo še posebej previdne, poroča New York Times.
Na ameriško odločitev o evakuaciji so se že odzvali naftni trgi; cena soda severnomorske nafte brent se je podražila za štiri odstotke in nato upadla na 67,5 ameriških dolarjev za sod.
Pogajalci Washingtona in Teherana konec tega tedna načrtujejo nov krog pogajanj v Omanu, pred njimi je težka naloga iskanja kreativne rešitve za dosego novega dogovora, saj so pogajanja zašla v slepo ulico.
Ogenj prilila še agencija za jedrsko energijo
Ameriški predsednik je ob začetku pogajanj v aprilu denimo omenil 60 dnevni rok za dosego dogovora, pri čemer v zadnjem času več ne govori o rokih. Med ZDA in Iranom prihaja do ključnega nesoglasja glede ameriške pripravljenosti, da Iran nadaljuje s proizvodnjo jedrskega goriva, od česa Teheran ne odstopa. Iran namreč vztraja, da nikoli ne bo opustil obogatitve urana na lastnem ozemlju.
Danes je svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sprejel resolucijo, v kateri je Iran prvič po skoraj 20 letih uradno razglasil za kršitelja obveznosti glede neširjenja orožja, so za Reuters povedali diplomati.
