Cene nafte so se potihoma začele približevati 70 dolarjem na sodček, nasprotno od ocen analitikov, ki so po majski odločitvi razširjene Organizacije držav izvoznic nafte Opec+ o povečanju proizvodnje napovedovali upad cen. Cena 159-litrskega sodčka severnomorske nafte brent se je v torek dopoldne gibala pri dobrih 67 dolarjih, cena soda zahodnoteksaške nafte WTI pa pri 65,5 dolarja. Kljub temu številni analitiki večjih bank, med njimi tudi JP Morgan Chase, za konec leta še vedno napovedujejo razmeroma nizke cene surove nafte brent med 50 in 60 dolarji za sod.
Zakaj cene nafte vnovič naraščajo?
Cene tekočega zlata so v torek dosegle najvišjo raven v več kot mesecu dni, saj so se v trgovinskih pogajanjih med Kitajsko in Združenimi državami Amerike v Londonu pokazali znaki rahljanja napetosti med velesilama. Vsakršen dogovor med največjima gospodarstvoma na svetu, ki sta se letos znašla sredi trgovinske vojne, bi dvignil ceno nafte, saj carine zmanjšujejo povpraševanje po nafti.
Pogovori med Washingtonom in Pekingom so se v britanski prestolnici začeli v ponedeljek. Ameriška delegacija s finančnim ministrom Scottom Bessentom in ministrom za trgovino Howardom Lutnickom na čelu je pogajanja že v ponedeljek opisala kot "dobra" in "plodna", kar se je tudi prelilo na naftne trge, poroča Bloomberg.
"Cena surove nafte je vnaprej upoštevala določen uspeh v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko," je za Bloomberg povedala Vandana Hari, ustanoviteljica podjetja Vanda Insights. "V teh trgovinskih pogovorih vlada optimizem. Trg čaka, kakšen bo epilog, in to podpira cene," je za Reuters povedal Harry Tchilinguirian, vodja raziskav pri Onyx Capital Group. Nafto so dražili tudi ugodni podatki o zaposlovanju v ZDA ter tveganje za ponudbo in dobavo severnoameriške nafte zaradi obsežnih požarov v Kanadi, so v svojem poročilu navedli analitiki banke Goldman Sachs.
Nove sankcije na rusko nafto in zastoj v iranskih jedrskih pogajanjih
Cene nafte naraščajo tudi zaradi povečanih geopolitičnih napetosti. Carigrajska pogajanja o mirovnem sporazumu med Ukrajino in Rusijo z izjemo izmenjave vojnih ujetnikov niso dosegla pomembnega preboja. Britanski časnik Financial Times medtem poroča, da bo Evropska komisija v okviru novega kroga sankcij proti Moskvi predlagala znižanje zgornje meje cen ruske nafte in prepoved uporabe infrastrukture plinovoda Severni tok. Paket bo vključeval znižanje obstoječe zgornje meje cen nafte s 60 na 45 dolarjev za sod ter prepoved uporabe ruske energetske infrastrukture.
V zraku je še nekaj napetosti glede novega iranskega jedrskega sporazuma, pri čemer so pogajanja med Washingtonom in Teheranom zašla v slepo ulico. Iran je v ponedeljek napovedal, da bo kmalu predložil nov predlog jedrskega sporazuma v odgovor na ponudbo ZDA, ki jo Teheran šteje za "nesprejemljivo". Ameriški predsednik Donald Trump je medtem dejal, da se pogajanja nadaljujejo, poroča Reuters.
Trump je povedal, da se Washington in Teheran še vedno ne strinjata glede tega, ali bo Iran lahko nadaljeval z bogatitvijo urana na lastnem ozemlju. Iran ima četrte največje zaloge nafte na svetu, pri čemer bi v primeru dogovora po pričakovanjih bile odpravljene ameriške gospodarske sankcije na iransko nafto.
Trenj v Opec+ še ni konec
Po poročanju tujih medijev naj bi Savdska Arabija – najvplivnejša članica Opec+ – pozvala ostale članice kartela, naj tudi v avgustu in septembru povečajo proizvodnjo nafte za vsaj 411 tisoč sodov na dan. To je organizacija storila že na zadnji dan meseca maja na virtualnem srečanju. Kartel je namreč sklenil, da bodo julija povečali proizvodnjo za 411 tisoč sodov na dan, enako kot pred tem maja in junija. Nekatere članice naj bi na srečanju imele pomisleke glede povečanja proizvodnje, med njimi Rusija, Alžirija in Oman.
Vendar Savdska Arabija, ki ima največji vpliv v kartelu, druge največje rezerve nafte na svetu in najnižje stroške proizvodnje, ostaja neomajna. S povečano proizvodnjo si namreč želi povrniti tržni delež in kaznovati prekomerne proizvajalke, kot sta Kazahstan in Irak.
Povečanje proizvodnje pod vodstvom Riada povečujejo pričakovanja, da bo naftni trg leto 2025 zaključil v krepkem presežku. Prekomerna proizvodnja se namreč dogaja v času, ko nad svetovnim gospodarstvom visi carinski meč nepredvidljivega Trumpa, čigar trgovinske politike bi lahko močno ošibele povpraševanje po nafti. To je za Bloomberg potrdil tudi analitik Frederic Lasserre, ki je povedal, da je tržni konsenz za zadnje četrtletje leta 2025 in leto 2026 "precej pesimističen".
