Čeprav v napadu ni bilo poškodovanih, pa je samo dejstvo, da je tak dron priletel do Kramatorska, izzvalo zaskrbljenost, poročajo na spletnem portalu The War Zone.
Za razliko od običajnih dronov, ki se zanašajo na radijsko povezavo, so FPV droni z optičnimi vlakni popolnoma imuni na elektronsko motenje signalov. Kljub temu se lahko izognejo preprekam, kot so hribi ali zhradbe, ki bi lahko blokirali signal. Čeprav imajo tudi omejitve, kot je recimo omejen domet, ki ga določa dolžina optičnega vlakna, hkrati pa so tudi manj agilni, jih njihova odpornost naredi zelo nevarne. Njihov domet nenehno povečujejo.
Pred vojno je imel Kramatorsk, ki leži v regiji Doneck, okoli 200.000 prebivalcev. Danes jih tam živi približno pol manj, mesto pa je od prve bojne linije oddaljeno 20 kilometrov. Rusi ga že nekaj časa obstreljujejo, vendar pa je bil nedeljski napad prvi z dronom, ki je povezan z optičnimi vlakni.
Ukrajinski Radio Svoboda poudarja, da to napoveduje nevaren trend. "En napad in eno poškodovano vozilo ne bosta spremenila varnostnega položaja na prvi bojni črti ali v Kramatorsku, vendar pa se nakazuje nov trend," so zapisali in dodali, da je to nakazalo, da je Kramatorsk ranljiv za take napade. Prav tako to lahko kaže, da sta v nevarnosti civilna in vojaška logistika.
Posnetek samega drona, ki je bil objavljen na družbenih omrežjih, je povsem jasen, kar je ključna prednost dronov z optičnimi vlakni. Signal prek radijske povezave bi bil precej slabši, poln motenj, še posebej v urbanem okolju. Posnetek pa prikazuje dron, ki leti nad ulicami Kramatorska, nato pa naglo zavije in strmoglavi v pick-up, ki je parkiran ob stanovanjski zgradbi.
V vojni v Ukrajini sta obe strani razvili drone z optičnimi vlakni, ki lahko teoretično letijo tudi do 40 kilometrov oddaljenih tarč, a v operativni rabi uporabljata drone s krajšim dometom. Vendar pa se obe strani tudi trudita povečevati domet na več kot 50 kilometrov, kar bi lahko predstavljalo velike težave za logistiko in civiliste globoko v zaledju.
Zaskrbljen je tudi eden ključnih akterjev pri razvoju ukrajinskih dronov Serhij Sternenko. "Sovražnikovi droni lahko letijo še dlje," je opozoril, pri tem pa poudaril, da tako krajev, ki so od fronte oddaljeni do 30 kilometrov ne bo več mogoče obravnavati kot zaledje.
Ukrajinske mestne oblasti je pozval, naj sprejmejo nove obrambne ukrepe. "Vsa naselja v tem območju bi že morala zapirati ceste z mrežami proti dronom," je predlagal. Gre za ukrep, ki so ga prvi predstavili Rusi, pozneje pa so ga prevzeli tudi Ukrajinci. Gre za mrežo, ki jo postavijo nad cesto in preprečuje, da bi droni lahko zadeli vozila. Sternenko meni, da bi s teh območij morali tudi evakuirati civiliste. "Še huje bo, saj tehnologija ne miruje," je zatrdil.
Omejitve in prihodnost vojskovanja
Navkljub prednostim, ima ta tehnologija tudi omejitve. Drone upočasnjujejo veliki koluti optičnih vlaken in so zaradi njih manj okretni. Vodja ukrajinskega tehnološkega inkubatorj Brave 1 Andrij Hircenjuk je dejal, da je domet lahko skrajšan tudi zaradi slabih vremenskih pogojev.
Vseeno obe strani skušata povečati domet tej vrsti dronov. "To je precej podobno igri mačk in miši, inovacije pa zelo hitro povečujejo domet," je povedal. Priznal je, da je bila Rusija na začetku hitrejša pri razvoju te tehnologije, zdaj pa Ukrajina po njegovih besedah že zmanjšuje zaostanek. "Trenutno več kot 35 ukrajinskih podjetij izdeluje drone z optičnimi vlakni ... zdaj smo primerljivi z Rusijo," je poudaril.
Statičnost bojne linije je za zdaj ukrajinskim mestom v zaledju zagotavljala varnost, vendar pa razvoj tehnologij grozi, da bi se lahko takšno ravnotežje porušilo. Za sto tisoč stanovalcev, ki so ostali v Kramatorsku, so droni, ki so povezani s kablom zdaj resnična grožnja.
