V prihodnjih dneh izredni vrh Evropske unije o napetostih glede Grenlandije

V prihodnjih dneh bo v Bruslju potekal izredni vrh EU, na katerem bodo voditelji članic unije razpravljali o napetostih v povezavi z danskim avtonomnim ozemljem Grenlandija, je sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Danski vojaki v mestu Nuuk na Grenlandiji
Danski vojaki v mestu Nuuk na Grenlandiji
Reuters
Datum 18. januar 2026 21:43
Čas branja 3 min

Javnost je nagovoril po sestanku predstavnikov članic, ki so se sestali po grožnjah predsednika ZDA s carinami več članicam. "Glede na velik pomen zadnjih dogodkov in z namenom nadaljnjega posvetovanja sem se odločil, da v prihodnjih dneh skličem izredno zasedanje Evropskega sveta," je v izjavi o stopnjevanju napetosti v zvezi z Grenlandijo zapisal Antonio Costa. Zasedanje bi lahko po navedbah virov pri EU potekalo v četrtek v Bruslju.

(PORTRET TEDNA) Kdo je dvojec, ki Grenlandijo brani pred Trumpom

Stalni predstavniki držav članic EU so se v Bruslju sestali, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump osmim evropskim državam, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake, zagrozil z uvedbo carin, dokler ZDA ne bodo kupile danskega avtonomnega ozemlja. Med osmerico držav je šest članic unije.

(ANALIZA) Dobrodošli v preddverju novega svetovnega reda

Na srečanju so se strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in da niso v skladu z julija lani sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA, je zapisal predsednik Evropskega sveta.

Kot je še sporočil, so njegova posvetovanja z državami članicami glede zadnjih napetosti v povezavi z Grenlandijo ponovno potrdila, da je EU enotna glede potrebe po spoštovanju načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti in nacionalne suverenosti. Prav tako so članice po njegovih besedah enotne v podpori in solidarnosti z Dansko in Grenlandijo.

Protest prebivalcev Grenlandiji proti pripojitvi otoka ZDA
Protest prebivalcev Grenlandiji proti pripojitvi otoka ZDA
Reuters

Poleg tega EU priznava, da sta varnost in mir na območju Arktike v skupnem interesu obeh strani Atlantika, za kar je treba poskrbeti predvsem v okviru zveze Nato, je dodal predsednik Evropskega sveta.

(OSEBNO O RESNEM) Kolumna Denisa Manceviča: Storiti nekaj groznega

Po poročanju britanskega časnika Financial Times (FT) so stalni predstavniki članic danes med drugim razpravljali o možnosti, da bi EU v primeru uvedbe ameriških carin na uvoz iz nekaterih evropskih držav uvedla carine na blago iz ZDA v vrednosti okoli 93 milijard evrov.

Seznam izdelkov, ki bi jih ocarinili, so v Bruslju pripravili lani v odziv na ameriške carine na aluminij in jeklo, avtomobile in tudi večino preostalega blaga. Po sklenitvi dogovora, v skladu s katerim carine na uvoz večine blaga iz EU v ZDA znašajo 15 odstotkov, je EU uvedbo povračilnih carin poleti odložila do 6. februarja letos.

Predstavniki članic so govorili tudi o možnosti sprožitve instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev. K temu je danes pozval francoski predsednik Emmanuel Macron.

Kot poroča FT, je po navedbah diplomatov, seznanjenih s pogovori, več članic izrazilo podporo temu, da se razišče, kako bi lahko instrument uporabili proti ZDA. Vendar pa je večina pozvala k dialogu s Trumpom, preden bi ZDA neposredno zagrozili s povračilnimi ukrepi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kakšno koalicijo bi si želeli po marčevskih volitvah?
Levosredinsko.
52%
588 glasov
Desnosredinsko.
27%
302 glasov
Mešano (Svoboda, SD, NSi, Demokrati).
11%
121 glasov
Veliko (Svoboda in SDS).
5%
59 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
68 glasov
Skupaj glasov: 1138