Glavni tajnik zveze Nato Mark Rutte je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Davosu razjasnil nekatere podrobnosti glede prihodnosti Grenlandije. Po tem, ko je Trump v preteklosti večkrat izrazil željo, da bi Washington prevzel nadzor nad tem strateško pomembnim otokom, in celo grozil z uvedbo carin evropskim državam, se zdi, da se retorika umirja. Rutte je namreč potrdil, da vprašanje, ali bo Grenlandija ostala pod dansko upravo, na njunem večernem sestanku ni bilo več predmet razprave.
Do tega premika je prišlo po tem, ko je Trump odstopil od groženj z uvedbo carin in izključil možnost uporabe vojaške sile za prevzem nadzora nad otokom. Namesto tega je nakazal možnost dogovora, ki bi končal spor okoli tega danskega ozemlja. Rutte je svoje videnje situacije podal v intervjuju za ameriško televizijo Fox News neposredno po sestanku ob robu svetovnega gospodarskega foruma.
Fokus na varnosti in strateških virih
Čeprav se o samem prenosu lastništva nista pogovarjala, je Trump po srečanju z Ruttejem dejal, da bi zahodni zavezniki na Arktiki lahko sklenili nov dogovor. Ta bi zadeval strateško pomembno otoško ozemlje s 57.000 prebivalci in bi zadovoljil Trumpove ambicije po izgradnji tako imenovane "zlate kupole" – sistema raketne obrambe. Poleg varnostnega vidika si ZDA želijo tudi dostop do ključnih mineralov, s čimer bi hkrati blokirali ambicije Rusije in Kitajske v arktičnem krogu.
Trump je v preteklosti vztrajal, da mora Washington imeti v lasti Grenlandijo, ki je avtonomni del Danske in kjer se že nahaja ameriška vojaška baza. Njegov cilj je bil preprečiti geopolitičnim tekmecem, da bi okupirali to z minerali bogato ozemlje. Na vprašanje novinarjev, ali bo Grenlandija v okviru tega novega sporazuma še naprej pod Dansko, je Rutte odgovoril zadržano, a optimistično.
"To vprašanje se v mojih večernih pogovorih s predsednikom ni več omenjalo," je pojasnil Rutte. Dodal je, da je Trump trenutno zelo osredotočen na konkretne ukrepe za zaščito te ogromne arktične regije. Območje je namreč podvrženo hitrim spremembam, prisotnost Kitajcev in Rusov pa je vse bolj aktivna, kar zahteva odločen odziv zavezništva.
Dolga pot do končnega dogovora
Kljub temu da so napetosti popustile, pot do končnega sporazuma še ni zaključena. "Še vedno nas čaka veliko dela," je po sestanku povedal šef Nata in dodal, da je bil sam sestanek sicer zelo dober. Trump je pred tem čez dan zatrdil, da sta z Ruttejem razvila "okvir za prihodnji sporazum o Grenlandiji".
Danska in ZDA sta sicer obe članici zveze Nato, kar bi moralo olajšati iskanje skupnega jezika, vendar so številni strokovnjaki Trumpovo zunanjepolitično agendo in pristop do Grenlandije v preteklosti označevali za imperialistične. Trenutni razvoj dogodkov kaže na premik od ideje o nakupu ozemlja k iskanju strateškega varnostnega partnerstva, ki bi ZDA omogočilo vojaško in gospodarsko prisotnost brez formalne spremembe suverenosti otoka.
