V ponedeljek se je v švicarskem alpskem mestu Davos začel 56. letni Svetovni gospodarski forum (WEF). Osrednja tema petdnevnega dogodka je letos duh dialoga, ki je po besedah organizatorjev v najzahtevnejših geopolitičnih razmerah po letu 1945 resnično nujen. Direktor foruma Borge Brende je poudaril, da želijo s sogovorniki razvozlati in prepoznati področja, kjer lahko sodelujemo. "Dialog ni razkošje. Dialog je resnična nuja," meni.
Foruma se bo udeležilo okoli 3000 udeležencev iz več kot 130 držav. Med njimi bo 64 predsednikov držav ali vlad, pridejo tudi številni ministri, 850 direktorjev globalnih podjetij, tam bodo pa še tehnološki pionirji in predstavniki civilne družbe. V sredo bo v švicarsko mondeno letovišče prišel najpomembnejši gost - predsednik ZDA Donald Trump. Spremljala ga bo močna delegacija - najmanj pet ministrov, med njimi državni sekretar, to je zunanji minister Marco Rubio in finančni minister Scott Bessent. V delegaciji bo tudi posebni odposlanec za Bližnji vzhod in Ukrajino Steve Witkoff.
Sicer so oziroma bodo v Davosu še številni tuji voditelji. Denimo francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, kanadski premier Mark Carney, predsednica Evropske komisije, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Od voditeljev držav skupine G7 bo manjkal le predstavnik Japonske. Španski premier Pedro Sanchez je medtem zaradi grozne železniške nesreče odpovedal udeležbo na forumu. Predstavnikov slovenskega političnega vrha v Davos ne bo, naj bi pa tja kot predstavnica civilne družbe šla direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Vsi nestrpno čakajo Trumpov nastop
Udeleženci v luči vse bolj napetih multilateralnih odnosov gotovo nestrpno pričakujejo nastop ameriškega predsednika, v katerem naj bi naslovil vprašanja zunanje politike, ekonomske strategije in odnosov z Evropo, potem ko je osmim državam zaradi Grenlandije (ponovno) napovedal uvedbo carin.
Da se bo o varnostnih razmerah v luči grenlandskega vprašanja v Davosu pogovoril s Trumpom, je v ponedeljek sporočil že generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. "Na varnostnih razmerah na Arktiki bomo delali in zato se veselim srečanja s Trumpom," je dejal. S Trumpom se želita srečati še von der Leyen in Merz. Ali se bo srečanje zgodilo, pa še ni znano. Kot tudi ni znano, kdaj bo Trump imel govor. Svetovni mediji sicer pišejo, da v sredo, takoj po prihodu.
Strah pred ponovitvijo Münchna
Trump je, spomnimo, v soboto napovedal, da bo s 1. februarjem za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število vojakov, uvedel carine. Slovenije, ki se je odločila na največji svetovni otok poslati dva vojaška častnika, Trump v tem kontekstu (še) ni omenil.
V Evropi se vrstijo kritike njegovih groženj in izjave, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati. Osmerica je v skupni izjavi poudarila enotnost ter izpostavila, da vojaška vaja, ki jo koordinira Danska, za nikogar ne predstavlja grožnje, ampak je odgovor na potrebo po večji varnosti na območju Arktike. Slovenska vlada je izjavo podprla. O čem bo Trump govoril, lahko zgolj ugibamo. Velja pa spomniti na nastop podpredsednika ZDA JD Vancea na lanskoletni varnostni konferenci v Münchnu, ko je kritiziral demokracijo in svobodo govora v Evropi ter poudaril, da mora okrepiti lastno obrambo. S tem je Evropi dal močno zaušnico in posredno je tudi zaradi tega nastala tako imenovana koalicija voljnih - skupina držav, zavezanih podpori Ukrajini v vojni z Rusijo.
