Čeprav je bilo brazilsko predsedstvo trdno odločeno, da pogajanja zaključi pravočasno, torej v petek popoldan, je bil trud zaman. Nekaj je k temu doprinesel tudi požar, ki je v četrtek popoldan izbruhnil v prostoru s paviljoni, kjer je običajno tudi največja gneča.
A zadnji uradni dan pogajanj bi najbrž tudi brez požara ne prinesel napredka, še več, tudi po poročilih slovenske delegacije v Belemu se pri nekaterih temah razkorak med državami celo veča. Glavni kamen, pardon, fosil spotike je (ne)omemba opuščanja fosilnih goriv v zaključnih dokumentih COP30.
Pozivi k jasni zavezi o opuščanju fosilnih goriv
Na novinarski konferenci so ministri držav, ki podpirajo kolumbijsko pobudo za vključitev Načrta za prehod od fosilnih goriv (Belem Declaration for Transition Away from Fossil Fuels) v zaključne dokumente COP30, ponovno poudarili nujnost ambicioznega obrata v svetovni energetski politiki. Pobuda prihaja v ključnem trenutku pogajanj, saj med pogodbenicami še vedno obstaja globok razkorak glede vprašanja izrecne omembe odprave fosilnih goriv v končnem dogovoru. Omenjeno deklaracijo jasno podpira več kot 80 držav, med njimi tudi Slovenija, ki je ob tej priložnosti znova pozvala k pospešeni implementaciji zavez iz COP28, ki že predvidevajo postopno opuščanje fosilnih goriv ter pospešeno uvajanje čiste energije. Novinarskega dogodka se je v imenu Slovenije udeležil minister za okolje, prostor in energijo Bojan Kumer, ki je poudaril, da mora mednarodna skupnost izkoristiti priložnost COP30 za prehod v bolj trajnosten in pravičen energetski sistem.
Po poročanju The Guardiana sprejetju deklaracije nasprotujejo t. i. Arabska skupina, ki jo vodi Savdska Arabija, in nekatere članice skupine podobno mislečih držav v razvoju, v kateri je Savdska Arabija prav tako glavna gonilna sila in vključuje tudi manjše države v razvoju, kot sta Bolivija in Venezuela. Te države nasprotujejo kakršni koli razpravi ali omembi fosilnih goriv v besedilu sklepa. Tudi velike porabnice nafte in premoga nad jasnim zapisom o opuščanju premoga niso navdušene, med njimi je denimo Kitajska.
Ukrepanje je nujno. "Režim (Pariškega sporazuma) moramo ohraniti v duhu sodelovanja, ne v duhu, kdo bo zmagal ali kdo je pripravljen izgubiti," je v čustvenem pozivu delegatom dejal predsedujoči pogajanjem André Corrêa do Lago. "Ker vemo, da če tega ne bomo okrepili, bodo vsi izgubili." Svet je trenutno na robu katastrofalnega globalnega segretja za 2,6 °C, sredstva za zaščito ljudi pred podnebnimi vplivi pa so skromna. "Ekstremni vremenski dogodki nam sporočajo, da je delo, ki ga opravljamo tukaj, nujno," je dejal karizmatični Do Lago.
Prihodnja konferenca v Turčiji
Podnebno konferenco ZN v letu 2026 (COP31) bo po sporu med Avstralijo in Turčijo vendarle gostila Turčija. Avstralska vlada, ki se je prav tako potegovala za organizacijo, je namreč v zadnjem trenutku opustila prizadevanja. Državi sta dosegli še dogovor o tem, da bo Turčija prevzela tudi predsedovanje COP31, v proces pa bo aktivno vključena tudi Avstralija. V skladu s pravili COP se gostiteljske dolžnosti izmenjujejo na podlagi sistema rotacije petih geografskih skupin. Medtem ko COP30 gosti skupina latinskoameriških in karibskih držav, prihodnje leto to pripade skupini zahodnoevropskih in drugih držav, med katerimi so tudi Turčija, Avstralija in Kanada, v letu 2027 afriški skupini, v letu 2028 azijsko-pacifiški skupini ter skupini vzhodnoevropskih držav v letu 2029. Državo kandidatko predlaga geografska skupina, na koncu pa jo potrdi konferenca pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja. (sta)
Velika pričakovanja nevladnikov in držav v razvoju
Svetovne nevladne organizacije, ki spremljajo pogajanja, so razočarane. Še vedno se vrstijo pozivi k zvišanju podnebnih financ za manj razvite, a razvite države vztrajajo pri lanskem dogovoru iz Bakuja, po katerem morajo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotoviti 300 milijard dolarjev letno za financiranje ukrepov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Kumer o stališču EU: "EU ostaja zavezana izpolnitvi tega cilja, vendar je že sedaj največja donatorka podnebnih financ in zato ne moremo sprejeti novih finančnih obveznosti iz tega naslova." Nevladna organizacija 350.org našteva še, da v dogovoru manjkajo: "Načrt za uresničitev novega kolektivnega kvantificiranega cilja (NCQG), ni bilo napredka pri inovativnem financiranju, neposrednem dostopu za domorodna ljudstva in jasnosti glede baze prispevkov. Omemba odprave neučinkovitih subvencij za fosilna goriva je izginila."
Tudi EU in večina ambicioznih držav z napredkom ni zadovoljna. Wopke Hoekstra, evropski komisar za podnebje, je dejal delegatom: "Poglejte besedilo. Poglejte si ga. Nič od tega ni tam. Brez znanosti. Brez globalnega pregleda stanja. Brez prehoda. Namesto tega šibkost. Šibkost pri blaženju. In povrhu vsega še očitna kršitev lanskoletnega sporazuma o NCQG. Torej bom prav tako jasen. Pod nobenim pogojem tega ne bomo sprejeli. In ničesar, kar bi bilo vsaj približno tako, in to pravim z bolečino v srcu, ničesar, kar bi bilo vsaj približno tako, kot je zdaj na mizi. Da, imamo še nekaj ur časa. Lahko računate na nas, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da dosežemo rezultate. Ne za EU. Ampak za vse nas. Za tisto, kar je potrebno. Za tisto, kar je na kocki."
