Včeraj je na pogajalske mize v Belemu, kjer pravkar gostijo podnebna pogajanja, prišel prvi osnutek dokumenta Mutirao, ki naj bi 10 let po pariškem dogovoru ponovno reanimiral globalno podnebno ukrepanje, predvsem pa iz hibernacije zbudil multilateralizem.
Pogajanja, ki jih sicer spremlja kar nekaj logističnih in organizacijskih pripetij, med dežjem je recimo deževalo tudi v pogajalskih dvoranah, skuša brazilsko predsedstvo premakniti v višjo prestavo, nenazadnje je brazilski predsednik Luis Inacio Lula da Silva deklarirani prvoborec proti podnebnim spremembam že desetletja. Ali bo prelom uspel, bo znano najbrž v petek, a izid je v morju interesov težko napovedati, na mizah pa je trenutno več dokumentov z različnih področij podnebnega procesa.
Med najbolj pomembnimi je zagotovo dogovor Mutirao, brazilsko predsedstvo podnebnega vrha Združenih narodov COP30 je namreč precej odločno glede tega dogovora in se nagiba k sprejetju dokumenta Mutirao do srede. Mutirao po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra zaobjema ključne teme in združuje človeštvo v globalni mobilizaciji proti podnebnim spremembam: "Pogajanja so se v drugem tednu intenzivirala, kar kaže na precejšnjo odločnost brazilskega predsedstva k dogovoru, dober znak je, da smo dobili že danes osnutek dogovora. Glavni cilj globalnega Multirao dogovora je predvsem vzdrževanje človeštva v globalni mobilizaciji proti podnebnim spremembam, kar zadeva ključne teme, kot so blaženje podnebnih sprememb, vključno z nacionalno določenimi prispevki ter implementacijo pariškega sporazuma vključno s financami. Menimo, da bo prišlo do določenih sprememb, vemo namreč, da nismo na najbolj pravi poti, če želimo ohraniti cilj 1,5 stopinje Celzija, ki je vsekakor dosegljiv." Kumer dodaja, da Belem mora biti prelomna točka tudi "zato, da ga zapustimo z zaupanjem in jasno usmeritvijo v pospešitev zmanjševanja emisij". V nagovoru, oziroma nacionalni izjavi na konferenci je poudaril: "Zavezali smo se k prehodu od fosilnih goriv, trikratnemu povečanju kapacitet obnovljivih virov energije na svetovni ravni ter med drugim k odpravi subvencij za fosilna goriva. To niso le tehnični cilji, temveč znanstveni in gospodarski temelji za čistejšo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse."
Glavna slovenska pogajalka na podnebnem vrhu v Belemu Tina Kobilšek je ponovila zavezanost EU k vrnitvi k temelju - znižanju emisij ogljikovega dioksida in jasne usmeritve v tej smeri, za kar se zavzema EU. Zadovoljni so z nekaterimi deli osnutkov dokumentov, denimo z referencami na znanost, so pa tudi deli, s katerimi se ne moremo strinjati.
Konferenco spremljajo številne demonstracije in protesti, velika večina še vedno v povezavi s podnebnimi financami, ki so po mnenju držav in organizacij t.i. globalnega juga, preskromne. "Svetovna civilna družba je danes v dvoranah COP30 protestirala in zahtevala, da bogate države zagotovijo financiranje podnebnih sprememb za globalni jug, eno leto po tem, ko se je COP29 (v Bakuju) končal s spornim in široko obsojenim ciljem financiranja podnebnih sprememb. Načrt za prehod iz Bakuja v Belém se močno zanaša na zasebni sektor in multilateralne razvojne banke, kar spodkopava jasno pravno obveznost bogatih držav, da zagotavljajo javno financiranje, ki ne ustvarja dolga. Protestniki so ponovno poudarili, da je financiranje podnebnih ukrepov stvar pravičnosti in odškodnin za ljudi globalnega juga, ki so najmanj prispevali k svetovnim emisijam, a trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb. Namesto da bi nudili pomoč, bodo zasebni sektor in multilateralne razvojne banke ponujale posojila in tržne instrumente, ki bodo le povečali dolžniško breme držav, ki so ranljive na podnebje," so zapisali v sporočilu za javnost pri Asian peoples movement. Podobnih pozivov je veliko, na pogajalcih in predsedstvu pa je, da postavijo na mizo prave rešitve.
