Pogrebno bogoslužje bo pred baziliko svetega Petra vodil kardinal Giovanni Battista Re. Papeža bodo nato v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. V cerkvi, kjer je redno molil, bo pokopan kot prvi papež po letu 1669.
Vatikan je podrobnosti o pogrebu sporočil po prvi kongregaciji kardinalov po smrti Frančiška, na kateri so se zjutraj zbrali v Vatikanu.
Na pogreb predsednica in premier
Pogreba se bosta udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Premier je dejal, da bo vlada ob smrti papeža Frančiška v prihodnjih dneh, najverjetneje pa že danes, razglasila žalovanje. "Žalovanje v spomin na papeža bo, kot kaže sedaj, v Sloveniji potekalo od četrtka do sobote," je napovedal Golob.
Danes so se v državnem zboru papežu z minuto molka poklonili tudi poslanci. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ga je pred tem označila za izjemnega človeka in borca za mir.
Papež je v starosti 88 let zaradi možganske kapi umrl v ponedeljek zjutraj, potem ko je še na velikonočno nedeljo vernikom na Trgu svetega Petra podelil blagoslov mestu in svetu.
Njegovo truplo so v ponedeljek zvečer položili v krsto in prenesli v kapelo Doma svete Marte, kjer je prebival. Tam se od njega že lahko poslovijo kardinali, predstavniki kurije in uslužbenci Vatikana.
Ostali verniki se mu bodo lahko v prihodnjih dneh poklonili v baziliki svetega Petra, kamor ga bodo prepeljali v sredo zjutraj.
Obred prenosa se bo začel ob 9. uri zjutraj, vodil pa ga bo kardinal komornik Kevin Farrell. Sprevod bo po kratki molitvi krenil prek Trga svete Marte na Trg svetega Petra in skozi osrednji vhod vstopil v baziliko svetega Petra.
Volitve v začetku maja
Vatikan je podrobnosti o pogrebu sporočil po prvi kongregaciji kardinalov po smrti Frančiška, na kateri so se zjutraj zbrali v Vatikanu. Nove se bodo zvrstile do konklava, postopka izbire novega papeža, začetek katerega morajo kardinali še določiti.
Volitve se morajo sicer začeti ne prej kot 15 in ne pozneje kot 20 dni po smrti papeža, torej med 5. in 10. majem.
Papeža lahko volijo le kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let. To pravico ima 135 od 252 kardinalov, ki prihajajo z vsega sveta.
Kardinal Franc Rode iz Slovenije je star že 90 let, ima pa volilno pravico argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki je star 72 let.
