Kitajska vojaška parada: Signal Trumpu in Tajvanu

Danes bo Peking v središču svetovnega pozornosti, ko se bo ob 80. obletnici poraza japonske imperialne vojske po Aveniji večnega miru in Trgu nebeškega miru sprehodilo na desettisoče kitajskih vojakov. Pod budnim očesom predsednika Xija Jinpinga bo na natančno koreografirani vojaški paradi predstavljena najsodobnejša vojaška oprema – od lovskih letal in protiraketnih sistemov do hipersoničnega orožja. Ob Xiju bodo stali nekateri izmed najbolj kontroverznih svetovnih voditeljev, med njimi ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski diktator Kim Jong Un, ki se bosta prvič pojavila skupaj na mednarodni sceni. Dogodek je tudi odraz kitajskega vpliva na voditelje držav, ki se postavljajo proti zahodnim sankcijam, pri čemer analitiki opozarjajo na ambicije Pekinga, da pokaže svojo moč in vpliv v globalnem sistemu.

Parada ni le vojaški spektakel, ampak tudi politični signal: odraža tesne, a zapletene odnose Kitajske z Rusijo, Severno Korejo, Iranom in drugimi državami, ki tvorijo tako imenovano “os prevrata”. Kitajska ne le strateško podpira Rusijo in Iranu zagotavlja ključne trge, temveč z vojaškimi reformami in rastjo obrambnega proračuna pošilja tudi jasno sporočilo Tajvanu in svetu – da je pripravljena braniti svoje interese in utrjevati status druge največje vojaške sile na svetu.

Kaj razkriva udeležba Putina, Kim Jong Una in drugih "odpadnikov" zahodnega sveta

Kako se Kitajska strateško povezuje z Rusijo in Iranu, kljub pomanjkanju formalnih zavezništev?

Kaj pomenijo nove kitajske vojaške reforme in investicije v orožje za regijo in Tajvan?

Kako se Xi Jinping preko parade pozicionira kot globalni voditelj in kakšen vpliv ima na svetovno politiko?

In nenazadnje, kako geopolitična sporenost udeležencev oblikuje prihodnje gospodarsko in vojaško sodelovanje?