Številke vzbujajo strah, čeprav so nedorečene in se spreminjajo iz dneva v dan. V resnici nihče ne ve, koliko bi Italijo stale 30-odstotne carine, ki jih ameriški predsednik Donald Trump napoveduje Evropski uniji. Dejstvo je, da je Italija močno prisotna na trgu Združenih držav Amerike (ZDA). V ameriških velemestih mrgoli trgovin z italijanskimi proizvodi. Prednjači visoka moda, čeprav je to nekakšna optična prevara. Delež tega sektorja je namreč majhen, če pomislimo na primer na prehrano: parmezan, oljčno olje in italijanska vina ponujajo povsod, celo v trgovinah. Samo prehrambni sektor velja 35 milijard evrov letno. Potem so tu zdravila, pa vsakovrstni stroji in ne nazadnje avtomobilski deli. Na seznamu držav, v katere Italija izvaža, so ZDA na drugem mestu za Nemčijo: po podatkih zunanjega ministrstva skoraj 65 milijard evrov, 10,5 odstotka vsega italijanskega izvoza. To so seveda globalne številke. V teh dneh se veliko govori o posameznih proizvodih.
Italijanska politika je glede Trumpovih napovedi v veliki zagati
Mediji objavljajo naslednji primer: kilogram parmezana bi morali v ZDA prodajati po 500 evrov. Račun je sledeč: že zdaj znašajo dajatve okoli 10 odstotkov, bi z novimi carinami znašale 40 odstotkov. V tem času je padla vrednost dolarja za približno 12 odstotkov, skratka, cene italijanskih proizvodov bi postale nevzdržne, razen za najbogatejši sloj prebivalstva, dejstvo pa je, da so, kot rečeno, italijanski prehrambni proizvodi naprodaj po vsej državi v največjih verigah marketov. Skratka, ne kupujejo jih samo bogataši, tudi navadne družine si občasno privoščijo steklenico italijanskega vina, da o parmezanu ne govorimo.
Kaj bi to pomenilo za Italijo? Seveda padec bruto domačega proizvoda. Ampak tudi to so abstraktne številke. Pojavljajo se konkretni podatki, da bi v Italiji izgubilo zaposlitev 170.000 ljudi, kar bi seveda predstavljajo tudi velik socialni problem, ki ga visoko zadolžena država ne bi mogla z lahkoto premostiti.
Problem seveda ni samo kmetijstvo, to velja za skoraj vse sektorje. Kaže, da je za zdaj izvzeto samo ladjedelništvo. Italijanske ladjedelnice namreč gradijo velike potniške ladje, ki prevažajo turiste na križarjenjih po vsem svetu. Teh pa ne prodajajo v ZDA, ampak podjetjem v davčnih oazah, predvsem v Karibskem morju, ki jih nato dajejo v najem ameriškim turističnim operaterjem. Gre seveda za fikcijo, s katero se ameriški operaterji izognejo visokim davčnim dajatvam; ta sektor naj bi bil torej edini izvzet iz Trumpovih ukrepov.
Italijanska politika je glede Trumpovih napovedi v veliki zagati. Predsednico vlade Giorgio Meloni so vsi imeli za "Trumpovo prijateljico". Tako se je sama vedla, bila je, poleg madžarskega premiera Viktorja Orbana, edina voditeljica države članice Evropskem unije na Trumpovi inavguraciji 20. januarja letos. Italijani so pričakovali, da bo to prijateljstvo vplivalo na Trumpov odnos do Italije, čeprav je treba Melonijevi priznati, da sama tega ni nikoli napovedovala. Ni se zgodilo, sicer se tudi ne bi moglo zgoditi, ker je za mednarodno trgovino pristojna Evropska unija, ampak stiski rok, nasmeški in včasih tudi kak poljub pred kamerami so ustvarjali vtis, da bi bilo to mogoče. Sploh je v težavah vsa desnosredinska vladna koalicija. Tudi voditelj Lige in podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini je odkrito podpiral Trumpa in zdaj ugotavlja, da so carine zgrešene, pristavlja pa, da je evropska birokracija enako škodljiva, češ, tudi Bruselj je nekaj kriv.
Komentatorji vsekakor ocenjujejo, da bo tudi to ena od Trumpovih pobud, ki so namenjene njegovim volivcem, in da se bo slej ko prej stanje normaliziralo. Ampak to je seveda optimističen pogled; da je tako, kaže tudi zadnji Trumpov izum - ZDA bodo v Ukrajino še pošiljale orožje, plačati pa ga bo morala zveza Nato, torej v veliki meri evropske članice vojaškega zavezništva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napoveduje protiukrepe, če bi Trump vztrajal pri 50-odstotni carini, v Italijanski vladi pa to sprejemajo kot nekakšno danost, o protiukrepih pa seveda ne govorijo. Nihče namreč na ve, kakšni bi lahko bili.



