Donald Trump, ameriški predsednik, ki se ga vse bolj oprijema vzdevek carinski mešetar iz Washingtona, je pisno seznanil Evropsko unijo, da nameravajo ZDA uvesti 30-odstotne carine za uvoz iz EU. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je kljub ameriškim carinskim grožnjam včeraj že nadaljeval pogovore z ameriškimi sogovorniki. Ob prihodu na zasedanje trgovinskih ministrov EU je po poročanjih agencij še dejal, da bi s 30-odstotnimi carinami praktično prepovedali trgovanje.
"Z obžalovanjem in razočaranjem smo sprejeli pismo ameriškega predsednika Evropski uniji, predvsem glede na napredek, ki smo ga dosegli v pogajanjih," je v Bruslju povedal Šefčovič. Kot je še dejal, je imel občutek, da so blizu sklenitvi okvirnega dogovora, ki bi bil temelj za celovit trgovinski sporazum med EU in ZDA. Prizadeval si bo, da bi ga dosegli pred 1. avgustom, ko naj bi ZDA po Trumpovih navedbah uvedle 30-odstotne carine. Skupna blagovna in storitvena menjava med EU in ZDA je lani sicer dosegla okoli 1680 milijard evrov, kar predstavlja tretjino svetovne trgovine. Šefčovič naj bi o tem govoril tudi s predstavniki Washingtona, med drugim z ameriškim ministrom za trgovino Howardom Lutnickom in trgovinskim predstavnikom Jamiesonom Greerom, je povedal.
Slovenski predstavnik, državni sekretar Dejan Židan, je v razpravi podprl začrtano smer v trgovinskih pogajanjih z ZDA ter izpostavil rezerve, ki jih ima EU na področju notranjega trga: "Prioriteta je doseči dogovor, prav pa je, da smo pripravljeni tudi na drugačen rezultat. Pri pogajanjih ima Evropska komisija našo enotno podporo. Podpiramo tudi pospešeno dogovarjanje o sporazumih z drugimi državami, ki temeljijo na enakopravnem pristopu. S partnerji se bomo še naprej trudili za učinkovito delovanje Svetovne trgovinske organizacije. Predvsem pa ima EU tudi še velike notranje rezerve na področju boljše regulacije in poglabljanja notranjega trga ter odprave ovir na notranjem trgu," je še dejal Židan. Ob tem je komisar Šefčovič ministrom za trgovino predstavil aktualna pogajanja z drugimi državami, glede katerih so ambicije, da se zaključijo letos (z Indonezijo, Indijo, Združenimi arabskimi emirati …).
Da si EU prizadeva za poglobitev trgovinskih sporazumov z Indijo in drugimi državami v azijsko-pacifiški regiji, pa je za Bloomberg dejala komisarka Teresa Ribera. "Skupaj z drugimi državami moramo raziskati, kako daleč in kako globoko lahko gremo na območju Pacifika."
Bo EU ocarinila za 90 milijard evrov ameriškega blaga?
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer že v nedeljo napovedala, da bo EU zamrznitev carinskih protiukrepov, ki jih je aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, podaljšala do začetka avgusta. Prizadeli bi lahko uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 21 milijard evrov. Z državami članicami pa so se uskladili o seznamu dodatnih ameriških izdelkov, na uvoz katerih bi lahko uvedli carine, če ne bi dosegli dogovora. "Komisija je državam članicam posredovala predlog drugega seznama izdelkov, katerih uvoz iz ZDA je vreden okoli 72 milijard evrov," je včeraj dejal Šefčovič in pojasnil, da bodo članice zdaj o njem razpravljale in odločale.
Na napoved 30-odstotnih carin za uvoz iz EU v ZDA se je odzval tudi nemški kancler Friedrich Merz. Nemška vlada bi morda morala preložiti del svojih prizadevanj na področju gospodarske politike, je Merz povedal v intervjuju za javno radiotelevizijo ARD, še piše Bloomberg. "To bi zasenčilo vse in močno prizadelo nemško izvozno industrijo," je še dodal. Merz je prav tako dejal, da se usklajuje z drugimi voditelji EU, da se carine v takšnem obsegu ne bodo uvedle: "Za to je potrebno dvoje: enotnost v Evropski uniji in dobra komunikacija z ameriškim predsednikom." Na vprašanje, ali Nemčija podpira povračilne ukrepe proti ZDA, je Merz odgovoril: "Da, vendar ne pred 1. avgustom."
Med članicami EU je prav Nemčija z naskokom največji trgovski partner ZDA, saj je skupna nemško-ameriška blagovna menjava lani presegla 160 milijard evrov. Pri tem je Nemčija beležila 92,2 milijarde evrov presežka. Še posebej ogrožena je avtomobilska panoga, pa čeprav imajo trije največji igralci - Mercedes Benz, BMW in Volkswagen - že pomembne proizvodne obrate v ZDA. Tu so še strojna, kemijska in jeklarska industrija ter niz drugih večjih in nišnih igralcev iz evropske izvozne in industrijske velesile.
Katere izvozne panoge bi bile prizadete?
Redna profesorica za področje mednarodne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar o Trumpovi napovedi 30-odstotnih carin za EU za Forbes Slovenija meni: "Zdi se, da gre za obliko pritiska v zaključni fazi pogajanj, pri čemer ZDA namesto ponujanja koncesij raje stopnjujejo grožnje z višjimi carinami v primeru neuspešnih pogajanj. Neposreden delež slovenskega izvoza v ZDA je sicer razmeroma majhen, vendar bi slovenski izvozniki, vključeni v evropske verige vrednosti, občutili posredne učinke – predvsem v panogah osnovnih kovin, farmacevtskih izdelkov in avtomobilske industrije."
"Ker je Slovenija majhno in močno odprto gospodarstvo, imajo lahko povečane protekcionistične težnje na nas izrazit vpliv," so v spomladanski oceni gospodarskih gibanj zapisali v Banki Slovenije in dodali, da je z zunanjo menjavo Slovenije v ZDA, ki je lani presegla 900 milijonov evrov, povezanih približno 15 tisoč delovnih mest v Sloveniji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
