Kljub več kot milijonu žrtev, vsakonočnim raketnim in napadom z droni na ukrajinska mesta ter številnim vojnim zločinom Rusija uradno Ukrajini še vedno ni napovedala vojne.
Ko je februarja 2022 začel obsežno invazijo, jo je ruski predsednik Vladimir Putin razglasil za "posebno vojaško operacijo". Tako je tudi danes: Kremelj vodi vojno, a je tako ne imenuje, iz strahu pred odzivom domače javnosti.
Trda linija pritiska
"Putin se je zavaroval tako, da je posledice vojne oddaljil od večine ruskega
prebivalstva," pravi Karolina Hird z ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW). "Ko se bo med Rusi razširil občutek, da živijo v vojnih razmerah, se bodo za Putina začele resnične težave," nadaljuje.
Trda linija naj bi pritiskala na Putina, naj tudi formalno razglasi vojno, s tem pa omogoči stopnjevanje konflikta ter preklop celotnega sistema v vojaški način delovanja. A strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal Kyiv Independent, ocenjujejo, da je takšen razvoj dogodkov malo verjeten. Po njihovem ruska vojaška industrija in gospodarstvo že zdaj delujeta v vojnih razmerah, Putin pa si ne more privoščiti izgube političnega nadzora, ki bi jo prinesla nepriljubljena mobilizacija.
Vojna napoved bi pomenila popolno preusmeritev ruskega gospodarstva v obrambo in proizvodnjo orožja ter razglasitev splošne mobilizacije. Čeprav je Rusija letos predvidela dobrih 6 odstotkov BDP za obrambo – največ po hladni vojni –, je to še vedno daleč od ravni popolne mobilizacije. Za primerjavo: Ukrajina je lani namenila 34 % BDP-ja za obrambo, Združeno kraljestvo pa je med drugo svetovno vojno namenjalo več kot 50 %. Tudi ruski veleposlanik v Londonu Andrej Kelin je ta podatek v intervjuju za CNN navedel kot dokaz, da Rusija še vedno vodi "posebno vojaško operacijo", ne pa vojne. A strokovnjaki niso povsem takšnega mnenja. "Rusko gospodarstvo že zdaj deluje v vojnih pogojih, predvidenih 6,5 odstotka BDP-ja za obrambo v letu 2025 je verjetno podcenjenih," pravi Federico Borsari iz Centra za evropsko politiko v Washingtonu. Poudarja, da ruska obrambna industrija – zlasti proizvodnja dronov, raket in oklepnih vozil – obratuje s polno zmogljivostjo, v treh izmenah dnevno.
Povečana proizvodnja in izčrpane zaloge
Rusija je v zadnjih mesecih močno povečala proizvodnjo orožja, hkrati pa porablja preostale zaloge. Po podatkih ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR) se je proizvodnja balističnih raket v zadnjem letu povečala za najmanj 66 odstotkov.
"Rusija že zdaj vodi popolno vojno proti Ukrajini. Ni skritih zalog orožja, ki bi jih lahko potegnili iz rokava," pravi Hird. Zato Rusi po njenem tudi nimajo veliko prostora za dodatno zaostrovanje.
Edino področje, kjer bi lahko uradna razglasitev vojne občutno povečala ruske vojaške zmogljivosti, so človeški viri. Putin se od začetka invazije izogiba splošni mobilizaciji, saj se zaveda, da bi povzročila močno nezadovoljstvo. Namesto tega država ljudi motivira z denarjem – ponuja visoka finančna nadomestila za prostovoljno prijavo. Ta metoda za zdaj uspešno nadomešča izgube, a strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročno ni vzdržna.
"Rusija še ima dovolj prebivalstva za novačenje, predvsem v oddaljenih regijah," je povedal Borsari, a ob trenutnih izgubah in če se bo vojaška operacija nadaljevala, morda to v drugi polovici leta 2026 ne bo več dovolj.
Ryhor Nizhnikau iz Finskega inštituta za mednarodne odnose ocenjuje, da bi splošna mobilizacija destabilizirala tako Putinov režim kot že tako preobremenjeno rusko gospodarstvo: "Zavedajo se ogromnega tveganja, Putin pa tveganja praviloma ne mara."
Geopolitične posledice
Napoved vojne bi imela tudi mednarodne posledice, meni upokojeni visoki uradnik zveze Nato Jamie Shea: "Putin se ne bi več mogel pretvarjati pred ameriškim predsednikom Trumpom ali posebnim odposlancem Witkoffom, da želi le delno zmago in zavzetje Donecka ter Krima. Prejšnji teden je v Sankt Peterburgu izjavil, da Rusija ne predstavlja grožnje Natu, a razglasitev vojne bi poslala povsem nasprotno sporočilo."
